Vzgoja

Vedno se mi zdi hecno, ko vidim, kako naše resnične vrednote otroci enostavno prevzamejo, na videz brez našega truda, medtem ko se za vse tisto, "kar bi bilo fajn", ves čas kregamo, pa se zaboga ne premakne. In je tako pri nas in pri vseh ostalih družinah, kar jih poznam...

Razlog je seveda enostaven: naše resnične vrednote živimo in dihamo, otroci to vidijo in čutijo vsak dan, poleg tega tu nikoli ne delamo izjem in smo vedno dosledni. Ostalo so stvari, kjer je precej odvisno od naše volje, od časa, od tega, kako lepo nas otroci pogledajo, od tega, kdo vse je zraven, itd… Zakaj jih torej vsega ne naučimo? Zakaj nismo povsod dosledni in nimamo popolno vzgojenih otrok? Ker smo ljudje, ker nismo popolni in predvsem ker nismo roboti… Ker je dobro, da včasih delamo izjeme, tam, kjer se nam zdijo ok, da otrok vidi, da niso vse stvari zacementirane in bo tudi sam preizkušal meje, do kod lahko gre, kar mu bo prišlo prav kasneje v življenju (še nič pametnega niso odkrili znotraj že znanih okvirov;). 

 

Ampak so stvari, kjer vemo, da je tako prav in tako mora bit - in tam ne odstopamo. To so stvari, ki jih otrok kar sproti pobere, praviloma je to tisto, kar se zdi resnično pomembno obema staršema (oz. odraslim, ki vzgajajo otroka, kdorkoli že to je, babice, rejniki, zelo starejši bratje in sestre, itd…). Pri nas recimo imamo tako politiko kar se tiče vožnje v avtosedežih, nošenja čelade na kolesu, poizkušanja novih hran itd… To ne pomeni, da svojih odločitev nisva argumentirala, samo da bo končni rezultat vedno tak. Vsi najini otroci jejo (vključno z zelenjavo) in vsi radi berejo, ustvarjajo in obožujejo naravo. Nič od tega ni čisto naključno;).

In potem so stvari, pri katerih bi si sicer želela, da bi bilo drugače - da bi otroci "bolj pospravljali", da bi "šli prej spat", itd… vendar v isti sapi ostanemo na cirkokrogu do 21:30, gremo zvečer na Ano Plamenito, se nasmehneva, ko nama mali prinese že žnjti kozarec od marmalade, poln blata, ker sta s sestrico delala "domače vodenke"... Ja, na ta način res ne moreš pričakovat čudežno pospravljenega stanovanja in pravočasnega spanja;). 

In to je ok. Ni treba, da so naši otroci super duper s krispijem na vseh področjih. Ne poznam nobenega odraslega, ki bi bil, zakaj bi morali bit oni? In tudi nam ni treba bit doslednim na vseh mogočih področjih, ker je to nemogoče - pretrdo in preveč rigidno, otroci tako nimajo nobene besede pri ničemer in samo kot roboti sledijo. Tega si zanje ne želim. Si pa želim, da si kot roboti nataknejo čelado, ko grejo na karkšnekoli koleščke - da to ni predmet debate, ampak se zgodi, pika, da jim pride v kri in jim o tem ni treba niti razmišljat. O tem, kakšno svinjarijo bojo naredili in pustili… no, o tem pa lahko razmišljajo. In potem poslušajo najino usajanje;). 

In vsi to vemo - če imate kolikortoliko dobre odnose s svojimi otroki, vam bodo to tudi sami povedali. Otroci so neverjetno lucidni - prepoznajo vzorce, točno vejo, zakaj se gre in navadno znajo te zadeve celo povedati, če so spretni z besedami.

Kaj je torej "sporočilo za domov"? 

* Da je fajn, da se poznamo in si priznamo, kaj so stvari, ki nam RES veliko pomenijo in kaj tiste, za katere nismo tako zelo zelo natančni;). 

* Potem je fajn, da vidimo, da tam, kjer ne odstopamo, naši otroci delajo točno tako, kot mi želimo in jim damo za to priznanje (ker navadno te stvari kar spregledamo, ker so nam tako normalne - pa niso - tam, kjer imajo drugačne vrednote, se kregajo točno za te stvari, ki vaši otroci delajo perfektno!)

* In nazadnje je fajn, da si oprostimo za vse tisto, kjer pač nismo tako natančni, ker nam to pač ne pomeni toliko in temu primerno reagiramo tudi pri otrocih. To ne pomeni, da imajo lahko kakršenkoli raztur v sobi, pa ne bom nič rekla. Samo da bo reakcija na to vedno drugačna kot če bi jih videla brez čelade. To pomeni, da se bojo ob razsuti sobi še vedno lahko prišli crkljat v najino posteljo, čeprav niso pospravili, recimo. In da se bom ob obiskih nasmehnila in po pravici povedala, da tudi če bi prišli 10x najavljeni, bi bilo isto razmetano;).
*In seveda - nimamo vsi enakih vrednot - zato bodo naši otroci zelo pridni nekje, drugi pa drugje - in bomo eni straši tečni za ene stvari, drugi pa za druge, saj imamo različne izkušnje, različno znanje glede različnih stvari itd... In vse to je ok:)