26 februar 2021

Globus iz papir mašeja

A la carte... ker ste si nekateri želeli;) Kako se naredi takle velik globus iz papirmašeja, ki ga lahko uporabite za pusta (moja mala je bila letos globus), pride prav pa kar tako za poučevanje geografije/zemljepisa (če ima kakšna učiteljica preveč časa ali kak učitelj preveč energije;)

Lahko pa oboje združite in naj se vaš mali globus uči zemljepis in kako je pravilno obrnjena Afrika;)
Takle gigantski globus naredi zemljepis zabaven, da se radi učijo tako otroci kot tudi vsi mi, ki smo že malo pozabili vse mogoče velike reke in gorovja;)... (ko moraš vse to narisat, se jih nehote naučiš;)
Koga mika?

Gremo lepo po vrsti - pripnite pasove, to bo malo daljša objava: 

- najprej naredimo lepilo iz moke in tople vode - enostavno zmešamo oboje skup, da dobimo maso, podobne konsistence kot testo za palačinke. Točno razmerje ni strašansko pomembno; ni fajn, če je pregosta masa, to je vse. Če bo redka, se bo mogoče malo dlje sušilo, ampak po naših izkušnjah se v eni noči lepo posušita dve plasti na sobni temperaturi (cca 24°C). Ker je fino, če lepilo odsedi kakšno minuto, preden ga uporabimo, ga naredimo najprej. Sicer zdrži par dni, če ga imate na hladnem, vendar sva ga midve delali vsak dan sproti in vsakič porabili do konca. Je bolj luštno delali s toplim;).

- potem si pripravimo prostor: mizo ali tla, kjer bomo delali, zaščitimo z neko plastično rečjo ali dovolj časopisnega papirja (mi za ta namen uporabljamo odsluženo zaveso za tuš). Tista škatla zadaj ni za okras - ta drži žogo na miru, da se ne kotali okoli - in je NUJNA!
 - nato napihnemo veliko gimnastično žogo (tako za sedet na njej) in jo povijemo s folijo za živila - ta korak ni nujen, saj se lepilo ne bi prijelo na žogo, ki je plastičnogumijasta, to je bilo samo zaradi "faktorja svinjarije";) Na sliki kažem s prstom, do katerega kroga bova oblepili žogo - če delate globus kar tako, lahko seveda oblepite celo - midve sva ga delali za kostum in ni imelo smisla oblepljati spodaj, kjer bo tako in tako rabila luknjo za noge... Vedno pa oblepite več, kot mislite, da boste rabili, da bo potem rob lep, ko ga obrežete s škarjami (razen če si želite bolj razkuštran globus;).
- našuntajte otroke, da natrgajo časopisni papir - tokrat na doooolge in precej široke trakove, veliko večje kot po navadi, saj delate na veliiiiko. Jap, zlatolaska dejansko takole "udobno" sedi - očija vse boli, samo ko jo gleda:D
- in zabavni, a časovno potratni del: lepljenje! Pomočimo trak časopisa v lepilo in ga nalepimo na žogo. In potem naslednjega tako, da se delno prekrivata. Midve najrajši delava tako, da grejo trakovi v eni smeri in potem naslednja plast v drugi smeri. Nekateri pa vzamejo druge barve časopis, da vidijo, če so vse prekrili. Kakorkoli vam paše, to ni strašansko haklih, samo da je cela žoga lepo prekrita. Prekrijete lahko 2 plasti, potem pa morate zadevo pustit na miru, da se posuši. Če jo mislite sušit s kako grelno napravo, ne pretiravajte, ker se zrak v žogi ne sme segret toliko, da bi se žoga malo napihnila, sicer bo vse popokalo (se mi je zgodilo enkrat, ko sem kaširan balon sušila v pečici;).
- no, tole kaširanje je potem treba še 2x ponovit, da dobite 6 plasti! Ja, vem, veliko... Ampak žoga je velika in nočete, da bi otroku takoj razpadla, ne? Torej za tole rabite vsaj 4 dni: kaširaš, čez noč se suši, kaširaš, čez noč se suši, kaširaš, čez noč se suši, potem pa poslikaš (akrili se hitro sušijo, tako da to gre sproti). čeželite, lahko na zadnjo plast naneste še relief - gore - zmečkan namočen wc papir ali časopisni papir.
*Če bi radi delali kaj drugega, recimo globus, ki ne bo kostum, ampak bo stal na stojalu, ga vmes lahko naredite iz trnega kartona (bivše škatle;). Tu mala reže škatlo za stojalo, da se žoga ne premika okoli, to je bilo narejeno že prej, dodam samo sem, če bi kdo hotel imet to na koncu zraven prilepljeno;) Kakršnekoli okraske lahko naredite medtem, ko se zadeva suši...
- ok, zdaj pa res zabavni del: žoga je bila 6x kaširana in je suha,
zdaj pa jo izpihnemo - počasi in previdno...
- z malimi ali velikimi rokicami lahko pomagate ločit žogo od stene, da se ne bi naša papirnata krogla slučajno pri tem razsula... in jo izvlečete skozi luknjo ven - če žoga ne bi bila kostum, bi bila ta naša luknja manjša, ravno dovolj velika, da vzamemo ven žogo...
Zdaj zadevo pobarvamo z modro in na koncu izrežemo ven luknje za roke in glavo - ja, kar s škarjami, ne kompliciram vedno;). Za glavo sem najprej naredila šablono - vzela sem list A4 šmir papirja in nanj narisala oval, ga izrezala in pomerila in povečevala, dokler ji ni šel lepo čez glavo - za glavo hočemo namreč čim manjšo luknjo, sicer bo zadeva precej neudobna za nosit na ramah... In ja, luknja ni okrogla, saj tudi glava v tlorisu ni okrogla. Prav tako nista okrogli luknji za roke, saj si želimo, da bi otrok-globus lahko vsaj malo premikal roke gor in dol...
 
 In zdaj najbolj zabavni del - poslikava kontinentov! Vzamemo atlas in si damo duška:) Sama sem uporabila akrile, ker... no, če uporabite tempere in bo zunaj megleno... se bo tempera malo razmočila... in umazala vašega malega globuska ali tiste, ki bi kršili pravilo 2 metrov in se mu nevarno približali;). 
*Če niste prepričani v svoje risarske sposobnosti, lahko zadevo skopirate na velikost, kot jo rabite (kot rečeno mi nimamo tiskalnika, zato ta možnost odpade). Če hočete bit pri risanju zelo natančni, izmerite obseg vašega gigantskega globusa in potem enega malega in delite, da dobite razmerje - s to številko potem množite vse kar boste iz tistega malega globusa pobrali - širina Afrike, dolžina Amerike, itd... Ja, včasih pač kompliciram;). Meni je pomagalo tudi to, da sem si zavezala eno vrvico okoli za ekvator, da sem se lahko malo orientirala, kam moram postavit vse celine, saj bi jih na pamet precej falila...
Na koncu koncev ljudje ne bojo preveč natančni - če bo približno prav, bo ok, čim je okroglo in modro + rjavo/zeleno, ljudje vidijo Zemljo:)... Zlatolasko so v šoli samo občudovali, na svojem pustnem pohodu pa je dobila samo eno pripombo, da je narisanih premalo tihomorskih otokov (kar je res - nameravala sem jih na koncu kar pošpricat gor, potem pa sem pozabila - v svoj zagovor naj povem, da je bila ura več kot 3 zjutraj...)
Ne bom vam lagala - tole ni za reve ali za prezaposlene mame, ki nimajo časa niti pojest malice in se jim iz prsi visi dojenček, iz noge malček in na hrbtu pleza še en ali dva...  Je pa zabavno, če si lahko vzamete kak vikend časa:). Če imate starejše otroke, ki ste jih lepo strenirali s pinjatami na vsaki rojstnodnevni zabavi, bojo prvi del verjetno naredili skoraj sami! Edino poslikali verjetno ne bojo, razen če imate kakega nadobudnega umetnika doma... Meni je lubi držal atlas in sva se prav zabavala, ko sem risala še gore in reke! (in ko sem popravljala najprej narobe obrnjeno Afriko, ker ... no, pač prej otroci še niso imeli tega globusa... in ker je bilo najprej mišljeno, da bo mala sama poslikala, si je naredila šablono s pomočjo grafoskopa (o tem pa drugič, je že tako predolga) - ta pa hitro vse obrne... no, videla pravi čas, vse ok:).
Se bi kdo lotil tega projekta? Vem, da imam srečo, da so najini otroci že iz plenic (ok, najini niti niso bili v plenicah, ampak to je druga zgodba:D), pa da ni bil noben starš bolan takrat, itd... Ne pravim, da mora to kdo delat;). Me je pa par ljudi pobaralo, kako se zadeva naredi, ko so videli sliko na igju, zato izvolite:)

25 februar 2021

Poljske piroge

 Ok, prav hecno je: Italijani so strašansko ponosni na svoje raviole in torteline, ampak bolj kot potuješ okoli sveta, bolj vidiš, da imajo nekaj podobnega povsod... Večina virov se strinja, da verjetno vse skup izvira iz Kitajske, od koder so prek Mongolije prišli takile polnjeni zavitki v Rusijo in od tam v vzodno Evropo, Italijani pa so jih z Markom Polom (ki je bil itak naš, saj je rojen na Korčuli;), uvozili direktno iz Kitajske... mi smojih torej najverjetneje dobili iz dveh koncev:D. Ampak kakorkoli, nam so vse take polnjene testenine všeč, zato si povsod izberemo kaj takega. 

Rusi imajo svoje piroške in pelmenije, o njih bomo še razpravljali na tem blogu, tako da ne bom zdaj izgubljala besed;) Ampak to so potem uvozili in po svoje priredili Poljaki - samo da jim rečejo piroge in so navadno polnjene s kislim zeljem.
Slike so obupne, vem, ampak nam se vedno mudi jest... Nihče ne gre postavljat luči zato, da bo hrana dobro izgledala za na tale blogič;). Ampak upam, da se vidi, zakaj se gre. Jedli smo jih kot oni - s kislo smetano, samo da smo dali zraven še stročji fižol.
Po pravici povedano so nam bile od vseh polnjenih testenin te še najmanj všeč, ker smo imeli vsi po vrsti kislega zelja čez glavo po vsem tem pohajkovanju po vzhodni Evropi - izgleda da vsi jejo to kislo zelje... pa ga imamo sicer čisto radi... ampak... kar je preveč, je pa preveč:D.  Ampak to ne pomeni, da so se nam zamerile polnjene testenine že čez nekaj dni že jedli pelmenije, hehe:).

24 februar 2021

Vzhodnoevropska skrivnostna škatla in nalogice

Naše skrivnostne škatle zdaj verjetno že vsi poznate, če pa kdo še ne ve, kaj je to: to je malo večja škatla ali zabojček z drobnim razsutim materialom (riž, koruza, itd) in predmeti na temo... v tem primeru naših obravnavanih dežel. Ker se ne menimo preveč za meje, obravnavamo večinoma države po sklopih, na primer: Nemčija in Avstrija skupaj - se pogovarjamo o tem, kaj imata skupnega in kje sta si različni, vendar je skrivnostna škatla ena (verjetno ni treba razlagat, zakaj;). Tako je zdaj vzhodnoevropska škatla ena za Češko, Slovaško in Poljsko, te smo si pač izbrali.
V skrivnostno škatlo sem spet natresla kar mungo fižol, saj je vzhodna Evropa tudi še zelo zelena in bomo riž itak drgnili celo Azijo... Vanj sem položila mini kozarčke za pivo, ker so pač Čehi znani po dobrem pivu, pa uro, ker so naredili prvo astronomsko uro, filmski trak, ker imajo enega najbolj znanih filmskih festivalov v Evropi, čipko in lesene igračke, saj slovijo po obojem, pa še leseno jajce, saj so znani po umeteljnih pirhih tako Čehi kot Slovaki in Poljaki. 
Če bi imela kako marioneto, bi jo dala not, saj ni države, kjer bi bile te lutke tako priljubljene kot na Češkem (tudi za odrasle!). Ampak jo bomo očitno morali naredit - recimo, da jo ponazarja tista lesena piščalka - škratek z zeleno kapico... Iskala sem še Koh-i-noor barvice, saj so od tam in dobre, vendar se mi ni dalo prebrskat čisto vseh njihovih barvic in sem obupala. Ko sem bila mala, sem vedno občudovala eno malo punčko iz ličkanja - obesek na smrečici, vendar ima to sedaj verjetno mama, zato je nisem dala notri, sicer pa bi jo, delajo jih namreč na Češkem in Slovaškem.
 
 Kristalnega kozarca ne bi dala not, tudi če bi ga imela (Češka), sem pa dala not "štamprle", torej kozarček za žganje, po katerih so znani Slovaki (ker tudi če ga mali razbijejo, ne bo nihče jokal za to - kolikor pri nas žganja spijemo, je tudi naprstnik dober :D).
 
Spodaj, tik pod jajcem je košček jantarja (kupila nekoč na sejmu mineralov in fosilov v Tržiču - ideja za izlet za kdaj za kasneje;), po katerem slovi Poljska, če bi imela, bi dodala še pobarvane križe, ampak pri nas križev ni prav veliko;). Sem razmišljala, da bi jim dala lesen Tau, pa ne vem, če ne bojo potem katoliki užaljeni, ko bojo to brali... Imamo pa zato toliko več zadevic za med, med drugim tole luštno posodico, ki jih bo spomnila, da so po medu poznani Slovaki.
Ker imajo Čehi po nekaterih podatkih največ gradov na površino, Slovaki pa največ gradov na prebivalca, je bila ena nalogica, da morajo izrezati grad in ga nalepit v svoj zvežček:

 In še dokaz, da otroci, ki za šolo ne marajo pisat prav nič in bojo vse povedi naredili kratke, kot se le da, prav z veseljem izpolnjujejo nalogice in pišejo in pišejo (tu rešuje še za Avstrijo in Nemčijo, ja). Mali se je skregal, da hoče TUDI ON PISAT  in naj mu pustita nekaj nalog za rešit:D. Haha, to si želimo, ne?:)
 
Kaj smo še počeli?

* Poslušali smo Bedricha Smetano in Antonina Dvoržaka, seveda. Najprej, na Češkem oz. za Smetano se bojo kregali - pač je V Evropa in to je to. Potem na Poljskem pa mojega najljubšega in najbolj domoljubnega klasika - Frederica Chopina! No, ta je pa puncama tako prirastel k srcu, da ga še 14 dni ves čas poslušata medtem, ko delata za šolo!
* Brali Prigode dobrega vojaka Švejka od Jaroslava Haška; tule je strip, prirejen po knjigi. Karl Čapek nekak še ni za tele male glavice.
 
* Na Poljskem seveda ne moremo mimo moje ljube Marie Curie, ker je bila pač res edinstvena ženska - že to, da je sploh lahko delala, kar je delala, je bil dosežek, pa da je dobila ne eno, ampak DVE Nobelovi nagradi in ne samo to, ampak iz DVEH RAZLIČNIH področij! To mislim, da še ni uspelo nikomur drugemu. Da ne govorimo o tem, da je bila prva uradno priznana znanstvenica... (Tudi sicer so imeli Poljaki par hudih žensk). Tako da bomo njej na čast naredili par kemiskih poskusov:)
 
*** Pa seveda bo marsikdo dodal, da ne smemo pozabit omenit papeža Janeza Pavla II. in Lecha Walense ter Vaclava Havla (Češka), ampak s politiko ne težim preveč, ker tudi mene ne zanima;). Romana Polanskega pa na otroškem blogu rajši ne bi omenjala... Čeprav že vidim, da me bosta punci vprašali, ko bosta tole prebrali...

19 februar 2021

Dejavnosti za kitajsko novo leto

 

Kaj še lahko počnete za kitajsko novo leto? 


Lahko pišemo pismenke...

In da je bolj zabavno, jih lahko pišemo v sol
in ker je bilo ravno kitajsko novo leto, jo lahko obarvamo rdeče in vanjo nasujemo še bleščice in kitajske začimbe (recimo 5 spice powder)...
Lahko pa se samo igrate s slanim testom, v katerega zapičite zlate kovance - oboje je simbol kitajskega novega leta:
Kako se s tem igrat? No, to prepustite otrokom, oni bojo že znali...
S slanim testom se lahko otroci igrajo skupaj ali sami, lahko vključijo razne predmete ali samo kiparijo...
 Če kdo rabi recept za domači plastelin/slano testo, pa je samo en klik stran;).

18 februar 2021

Kitajsko novo leto

  Še en februarski praznik - kitajsko novo leto! Vedno ga praznujemo - vsaj s hrano!
Skuhamo nekaj kitajskega - lahko je to samo nek "wok" in riž ali kitajski rezanci...
 Včasih pa stvari zakompliciramo... Enkrat smo naredili celo domače piškote sreče (fortune cookies):
 Seveda smo jih tudi napolnili z listki z dobrimi in hecnimi željami:

Še kdo praznuje kitajsko novo leto? Lahko bi naročili kitajsko hrano namesto pice, recimo, če se vam ne da kuhat:).

17 februar 2021

Mali princ

Tale knjigica je nama z malim princem posebej pri srcu - sama sem jo prvič brala v 5. razredu in bila edina v razredu, ki ji je bila všeč... So rekli, da smo še premali zanjo, da bi jo razumeli... Ampak jaz tega ne verjeramem - mislim, da če kdo zna gledati s srcem, so to otroci...
Malemu sem jo brala, ko je bil še precej mlajši - in mu je bila strašno všeč. Mislim, da se je s tem nežnim dobrim fantkom res poistovetil... Tako si je zaželel bit za pusta mali princ - čisto pravi:)

Zato sem mu naredila pregrinjalo z njegovim planetom s tremi vulkani in zvezdicami okoli... pa krono (tako ne punčkasto) - kroj za oboje je celo v nekem starem Ottober Magasinu, posodila sem mu svoj veliki rumeni šal in sestrica zvon za vrtnico (ta je prava in jo je kupil oči:). Tole zgoraj ga je pričakalo zjutraj in bil je ves srečen!

Celo ko smo šli gledat pustno povorko v center mesta, so ga nekateri ljudje spoznali - čeprav ni ravno popularen lik. Je bolj za tiste, ki znajo gledati s srcem;)...

Imejte lep nežen teden! In pazite na svoje vrtnice, čeprav imajo trnje in so včasih malo sitne.

16 februar 2021

Lanski pust

Tole pa ni naša maska, ampak je bila tako posrečena, da sem jo morala slikat in objavit;)

 Ko sem iskala slike za tole, sem ugotovila, da nikoli ne objavim nobenih mask. Kar je prav smešno! Obožujem pust! Moji mali še bolj obožujejo pust! Vsako, ampak res čisto vsako leto jim naredim maske (vsako leto pa več pomagajo tudi otroci:), vedno si izmislijo nekaj čisto originalnega in vedno je zabavno!

Leteča veverica od strani
Ampak vedno delam te maske do zadnjega trenutka (ker si navadno pozno izmislijo in ker si izmislijo neke strašno čudne zadeve, kjer moraš malo razmislit, kako boš to speljal) Potem, ko se pust že začne, pečemo krofe, imamo zabavo in takrat navadno ne pišem bloga, ko pa je vsega konec, pa maske niso več zanimive in jih "prihranim za drugo leto"... In tako vsako leto:D. Tako da se mi je nabralo že kakih 10 pustov - x3 maske... In ker je trenutno noč, otroci pa v posteljah (upam, nisem preverjala;), tudi letošnjih ne morem poslikat. Torej lanske, da bojo vsaj enkrat za pust objavljene, hehe. Punci sta bili sfinga in leteča veverica, mali pa mali princ, ampak ta dobi posebej objavo, ker je res luškano ratal in ker ima ta knjigica posebno mesto v najinih srčkih:).
Sfinga - mitološko bitje - lev s krili in človeško glavo
Če se le da, naredim iz tega, kar imamo doma in ne kupujem nič, če pa že kaj kupim, so to poceni reči, recimo tiste đabičarske flis deke, iz katerih je narejena tale veverica, na primer:
Leteča veverica fehta orehe...
Večinoma kostume recikliram, recimo iz enega pajaca, ki sem ga naredila za temnolasko, da je bila ježek, sem naslednje leto naredila veverico (navadno, tale leteča je bila kasneje).
Leteča veverica bo ravnokar skočila...
Mimogrede en nasvet vsem mladim prezaposlenim mamicam: hoodiji in pajkice so vaši najboljši prijatelji - na to se da marsikaj našit z ročnimi šivi in tako tudi hitro nazaj sparat, ko je pust mimo in bi radi, da dete tisto obleko nazaj dobi in lahko nosi za v vrtec/šolo;)... In z enim hitrim šivom lahko spremenite pravokotnik umetnega krzna  v gamaše za na roke ali noge - in že imaš leva! Ni treba, da so vsi kostumi krojeni kot tale leteča veverica...
Leteča veverica v leteči pozi
Drug nasvet: predšolski otroci se pogosto ne marajo mazat (ali se ne pustijo ali pa mislijo, da bo fajn, potem pa jih mine), zato naj bojo poslikave temu prilagojene, če si jo že omislite. Sama sem se pri malih malih tega ogibala, ko pa so bili večji in si zaželeli bolj celovite maske, pa je seveda tudi makeup prišel na vrsto. Verjetno je pa to drugače tam, kjer otroci vsak dan gledajo mamo, kako se liči in to bolj tolerirajo... moji so kar dolgo časa sovražili občutek, da imajo karkoli na obrazu, čeprav so jim bile poslikave všeč. Zdaj pa se za pusta radi namažejo (oz. jih jaz, čeprav res nisem stručko za ličenje)...
Sfinga - mitološki lev s krili in človeško glavo.
Nasvet št. 3: imejte plan B. Če nek čisto zakompliciran kostum ne bi uspel, nekaj enostavnega. Lahko da si bo plan b izmislil otrok tik preden boste šli v vrtec (se mi je zgodilo enkrat - mala je hotela bit lev in sem ji naredila pajacka, pa gamaše, kapo z grivo itd... in je bila lev - v soboto - vse lepo in prav). Ko pa smo se v torek rihtali za v vrtec, se je odločila, da bo pa kloven. Mami, ne, jaz sem bila lev v soboto, zdaj bo klovn! Torej med vrsticami: mami, naredi klovna v manj kot pol ure! No, na srečo se je dalo in še vzgojiteljicam se je zdela strašno posrečena s tistim rdečim nosom iz penaste žogice:D. Vem, da ni tak hec za vsako mamo (ali vsaka mama za take hece, kakor obrnete), ampak take male bedarije tem malim glavicam strašno dosti pomenijo...
Leteča veverica - poslikava obraza

Zdaj, ko jih ni, lahko vidite, koliko jim pomenijo vse tiste pasje procesije, na katere jih vlečemo... Dejansko kar precej... Mi gremo vsako leto na pustni karneval - večinoma na domačega, v prestolnico, včasih pa tudi kam drugam. No, letos tega seveda ni, so pa spomini, hehe. Zato je mogoče še boljše, da gledate lanske slike. Takole smo pustovali lani sredi mesta in gneče. Ampak tudi brez tega je pust zabaven!

PS: mali sicer nameravajo tudi letos kolovratit okoli in preganjat zimo, to na srečo še ni prepovedano (do 9h bomo gotovo že doma:). In se veseljo pusta! Zdaj sploh, ker je šola in jih bojo videli njihovi prijatelji! Vidite - vedno vedno vedno se da naredit vsaj malo lepo. Zdaj je bilo vse zaprto. Ok, pač niste kupili kostuma ampak ste ga naredili. Na koncu so to najbolj posrečeni kostumi, ker Elz iz Ledenega kraljestva je čisto dovolj;). In tudi klovnov z lasuljami in čarovnic. Če pa masko narediš sam, si lahko karkoli. KARKOLI!!! In vedno se doma najde nekaj kar lahko uporabiš. Včasih res rabiš še kaj, ampak tudi če tega ni, se da, samo malo drugače moraš vse obrnit. Poskusite kdaj - tudi če ni za pusta:). Zdaj je res popoln čas za take poizkuse:).