sreda, 27. februar 2013

Grelček za poslikan bidon

Preden se spravim napisat objavo o vseh sneženih zadevah, bo morda tole prišlo komu prav v teh mrzlih zimskih dneh...  V principu je bilo tole novoletno darilo za babico (mojo mamo).
Vedela sem, da si želi in išče manjši bidon, ki bi ji šel v torbico in ga našla (v Mulerju, če išče še kdo drug), seveda pa so manjši bidoni poslikani z motivi, ki so... no, namenjeni manjšim potrošnikom:D. Tale dotični je imel gor kocke in ABC in medvedke... Skratka en tak otroški motiv je bil (pa še celo ne najbolj posrečen)... Ampak tak bidon lahko prav lepo prebarvate in poslikate po svoje.

Zato sem bidon lepo posprejala z bež barvo (ja, bež je pač "omiljena" barva babic;) - boljše je sprejat večkrat po malo, da barva ne steče. Več nanosov je potrebnih zato, da popolnoma prekrijejo spodnjo slikico in vsak nanos naj se posuši, preden sprejate še enkrat (pa treba je to delat ali zunaj ali pa nekje, kjer lahko dobro prezračite, ne glih v otroški sobi, skratka;). Ko imate podlago lepo enobarvno in suho, pa se lahko izživljate dalje:) Vzamete v roke akrile (barve za vse: les, kovino, plastiko, itd...) in poslikate po svoje. Sama sem za tole žabico uporabila šablono, ker sem jo ravno imela in ker vem, da je žaba najljubša žival tele babice - obstaja zelo dober razlog za to;).

Da pa se ne bi čaj v bidonu takoj shladil, sem sešila še "oblekico" zanj - narejen je iz dveh plasti debelejšega flisa oz. predelane odeje iz Ikee (kakor ne maram te trgovine, imajo pa res poceni kvalitetne deke, ki jih lahko spremeniš v svašta:). 
Narejena je dveh plasti - vsako pa sestavlja  krog za dno (enostavno obrišete dno in ga razširite za kak cm dodatka za šiv) in pravokotnik (dolžina je enaka obsegu kroga + vsaj 1 cm za stranski šiv, širina pa je enaka višini + vsaj 1 cm za živ zgoraj).  Če koga zanima sam proces šivanja tega, pa naj se javi, ni ravno težko;)
Na en del sem najprej izvezla žabico (ročno), sešila oba delav tulca, vstavila enega v drugega in potem sešila notranjo in zunanjo plast skupaj, da so sedaj vsi vozli od vezenja varno spravljeni med plastema in ne motijo in se ne trgajo, pa še bolj toplo je, če sta dve plasti:).

No, takole pa sem zavila darilo v ponesrečeno kopijo not za kitaro:). Ja, vem, hrček, vse spravljam... Ampak včasih prav pride:D...Čez 7 let ali kako že:D.

sreda, 13. februar 2013

Škratek na baterije

Temnolaska si je za novo leto od dedka Mraza želela vilo iz knjige Vile o pogumu, kaj pa tamala? Ona bi seveda škratka, kaj pa drugega! Najprej je želela imet živega škratka, češ da jih ima dedek Mraz že tako in tako dovolj in bi ji enega res lahko odstopil... No, sem ji razložila, da škratki niso last dedka Mraza, da bi jih komu lahko dajal, da oni samo skup živijo, ker se imajo radi, tako kot mi, pa jaz tudi nje ne morem dat kar nekomu drugemu, ker je ona sama svoja, ni moja last in da to ne bi bilo ok... Ker je pametna punca in je skapirala, da sužnjelastništvo res ni ok in opustila željo po živem škratu... Potem je pa hotela škratka na baterije. (pa naj še kdo reče, da otroci niso za kompromise!:D)
Nič ne rečem, saj je dober kompromis... Samo kje naj dedek Mraz stakne škratka na baterije? Še živi dan ga nisem videla v trgovini... Ko sem spraševala po netu, so mi prijazne punce našle ene za navit, ki so bili pregrešno dragi (60 funtov res naš dedek Mraz nima za eno darilo, vsa skup so stala 1/3 te vsote...) in pa neke zelene trole, ki so sicer tehnično res škratki, vendar mi je jasno, da bi bili v Lejlinih očeh vse kaj drugega kot si ona predstavlja pod škratka... Tako da... je bilo treba najt alternativno pot (itak). Naredit škratka sicer škratki znajo, samo takega na baterije pa... jah, recimo, da niso najbolj tehnološko napredni:D. 
Prijazne punce so tudi predlagale, da bi lahko škratki predelali Božička, ki poje. To je bila sijajna zamisel, škratki se zelo zahvaljujejo! Sploh, ker sta babi in deda imela neko tako reč - ni bil ravno Božiček, ampak neka medvedu podobna zadeva, vendar to niti ni imelo veze, ker bo tako postal škrat:) Bonus je bila rdeča obleka, ki je lahko ostala ista:) Takole je izgledal prej.

In potem razstavljen in pripravljen na "popolno preobrazbo":

Dobil je nove čeveljčke - škratovske, s konico in seveda obvezno rdeče:

Na tem mestu bi se vsi škratki radi zahvalili dvema super puncama, ki sta jim donirali usnje:) Mimogrede, če mislite delat kaj iz usnja, ga je veliko lažje šivat kot lepi in ga je nemogoče dobro zalepit z lepilno pištolo, edino Uhu alleskleber še nekak dela. Ampak za bolj obremenjene dele priporočam kar šivanko in nit, če že s šivalnim strojem niste najbolj na ti;).

Gremo dalje: škratek je dobil takele rokice iz istega jerseya kot je Ronjina vila.

in glavico - ta je bila malo bolj zafrknjena, ker jo je treba gor montirat, ker škratki niso imeli dovolj polnila in še par drugih problemov;) Ampak  vidi se mu, da je škratek, ne? Saj ima špičaste uhlje in špičasto rdečo kapico:)

Najprej je sicer povedala, da je mislila škratka, ki bi hodil, vendar da bo tudi to, da poje in maha, ok. Potem je še ugotovila, da mu res ni napisala, kakšnega točno želi in tako revež ni mogel vedet:D. Na srečo imata punci že zdaj zelo razvit kritičen um (na predstavi v Arboretumu (objava sledi), kjer je škratek rekel, da se dedek Mraz nikoli ne zmoti, je mala temnolaska odločno zašepetala, da to pa ni res, vsak se kdaj zmoti, tudi dedek Mraz!), tako da grejo take manjše napake skozi:) (sicer je en škratek iskal kaj, kar hodi, vendar ni do časa našel nič primernega za škratjo transformacijo in je ostalo pri temle). 
Ki ga je bila kljub nezmožnosti hoje zelo vesela in ga jemala nekaj časa povsod s seboj, da sem mu morala že 2x popravljat glavo, preden sem naštudirala en bolj trajen sistem:D. Zdaj se glava drži in vsak dan poslušamo božične pesmi, ki jih škratek na ves glas prepeva:D.

torek, 12. februar 2013

Lanski pust

Tele slikice sem dolžna že eno leto - lanski pust. Ja, vem, zdaj bom pa letošnjega dolžna:D. Ampak recimo, da mi bo letos prej uspelo. Kaj sta bili punci lani? Temnolasa modrookica je eno najbolj izvirnih bitij, kar jih poznam in si je zaželala bit ŽIRAFA! Jap, nimam pojma, od kod ji ideja, ampak niti malo ni pomišljala, žirafa in pika. Ja, ok, potem pa žirafa...

Na srečo sem dobila točno tako blago z žirafjim vzorcem in kosmato, da je bila res prepričljiva:)

Ker sta si zelo želeli it v maškare, sem nekako prepričala lubija, da gremo vsaj do par sosedov. In takrat sta seveda rabili nekaj, kamor bosta dajali sladkarije. Ronja je želela "žirafovsko torbico" - ki jo še zdaj nosi ČISTO VSAK DAN in praktično od jutra do večera (če smo doma). Neverjetna je s temi torbicami, samo še njen ovratnik je tako in:D (to je en star ovratnik iz 60ih let, ki se z gumbkom zapne prek oblačila, to ves čas nosi in spravlja svojega očija v obup:D. Vsakič se pričkata, da s tako ne bo šel ven, v javnost). Vsi obiski se obregnejo ob ovratnik (omenjam ga zato, ker res paše k temi - pust:D),... skratka postal je že ikona:D

No, takole je izgledala mala žirafa v polni bojni pripravljenosti za v maškare - s torbico, ki ima tako zelo varovalno barvo, da vidim, da se je sploh ne vidi kaj dobro... (mimogrede, tej torbici sem morala že 2x popravljat naramnico, ker jo je mala uporabljala nekako tako kot metalci kladivo:D. No, zdaj sem naredila temu konec in za trak uporabila neko "heavy duty" gurtno, široko 5 cm:D)

Ampak priznajte - ne moreš, da ne bi takle žirafici naredil še rožičkov in ušes:) (repek je prišit na pajaca, na sliki, kjer kuha, se ga celo uspe razločit, če veš, kam moraš gledat:D). Rožički imajo not žico (navadna vrtnarska) da lepo stojijo po konci in vse skup je zmontirano na plastičen raif še iz moje mladosti:D (hočete rečt, da sem zdaj pa stara, al kaj?:D)

Evo, dokaz, da je bilo tole lani... Tole malo bitjece, ki ga ima sestrica tako rada, je zdaj naš enoletnik... Kako čas beži! Sploh na porodniški...

Lejla je hotela bit SPET lev, enako kot leto prej. Kar bi bilo verjetno večini staršev krasno, kao ne bo treba novega kostuma kupovat, vendar to ni čisto tako, saj ji je bil stari kostum premali, ker so vedno narejeni po meri in ker mala pač seveda vmes raste... In sama rajši poizkušam nove kroje in vzorce itd... in se mi niti ni dalo delat ŠE enega leva, ampak si je pač to želela, nimaš kaj... Ja, strašno všeč ji je bilo, če si je obrnila kapo narobe:D

No, tole je njen lani novi kostum za leva. Ker nisem dobila enake barve pliša, je tokrat lev bolj rdečkast in ima glavo druge barve (kapa ji je bila namreč še prav... in se mi ni dalo delat še ene...). Rokavičke so ji tudi še lepo pristajale (imajo izvezene krempeljčke). Rokavice so iz flisa, pajac iz pliša, obrobljen z umetnim krznom.

Grrr!!! Pojedel vas bom!
No, saj je čisto prijazen levček v bistvu, a ne?;) Aja, verjetno ni treba povedat, da si je mala do torka že premislila, da ne bo lev... Ampak si ni premislila v ponedeljek zvečer, ampak šele v TOREK ZJUTRAJ! Tik preden sta šli v vrtec! Zdaj pa naredi klovna v pol ure iz nič... No je uspelo, v vrtcu so bili celo čisto navdušeni, samo slikat je pa nisem več imela časa, ker se nam je že mudilo, da ne bi zajtrka zamudila... Mogoče jo letos še enkrat našemim v klovna in fotknem:)
 
No, letos pa vas čaka nekaj bolj modernega, čeprav še ostajamo pri živalih in kar se Lejle tiče dejansko v isti družini (biolog v meni ne da mira:D)... Ostanite priklopljeni:)

petek, 08. februar 2013

Pustni karneval

Vsi že veste, da je pust moj najljubši praznik - lahko si, kar hočeš, po šivih poka od ustvarjalnosti in še sladkarij se moraš napokat, pa nobenih daril si ni treba zmišljevat (saj to je fajn, če imaš dovolj časa in/ali denarja, samo v reali je navadno vsaj eno od tega v primankljaju:D), da lahko samo uživaš v vzdušju - kaj češ lepšega od praznika?:D Otroci se radi šemijo, ampak fino je tudi gledat druge maske, sploh če so kakšne domače, izvirne in zanimivo narejene... Zato se splača obiskat kak karneval:) In zato tale objava lanskega, da vas malo zvabi ven, karnevali so namreč večinoma v soboto in nedeljo.

Mi gremo vsako leto vsaj na enega in do zdaj nam je bil najbolj všeč dejansko domači, torej v Ljubljani in pa v Cerknici, ostali, kar smo jih videli, so bili bolj loklani, tisti v Ptuju pa nas še čaka. Prvič sva bila še bk (before kids) in sva bila navdušena kot otroka nad izvirnimi in dobro narejenimi maskami, nekaterimi ogromnimi in dodelanimi,... Kasneje sva potem na žalost ugotovila, da se maske vsako leto ponavljajo... vendar je otrokom 1 leto ogromen del življenja (Svitu je recimo celo življenje, Lejli četrtina, Ronji petina...) in nimajo problemov gledat istih mask vsako leto, odrasli pa se zabavamo s tistimi "modernimi", ki so navadno razne parodije na trenutno dogajanje (nekaj mi govori, da bi znalo tega bit letos res veliko:D). Fino bi bilo, če bi sporočilo prišlo še tja, kamor je namenjeno, hehe.

Tele fotke so iz lanskega festivala v Ljubljani, kamor pride veliko mask tudi od drugod, tudi nekatere tradicionalne, ki so še posebej zanimive. Recimo tole pokanje z bičem je bilo nekaj, česar ne vidiš vsak dan.

Pa seveda obvezni kurenti...

Pri kurentih sicer svetujem rahlo previdnost z malimi otroki, ker res zganjajo velik hrup in so precej strašni videt, zato se jih veliko malih otrok boji (zato se tudi še nismo odločili it pogledat na Ptuj, bomo počakali še kako leto, da bodo otroci v tem dejansko lahko uživali:)

Spomnim se, kako so se mi smilili drugi narodi, ko so mi povedali, da pusta sploh nimajo vsi! Kakšna groza bi bila, če bi se rodila kje drugje:D! Nič čudnega, da so Američani nori na svoj Hallowin, če pa nimajo pusta! Sicer se mi je vedno zdelo, da so maškare 1x na leto čisto premalo in očitno se je to zdelo tudi drugim, da se je tudi pri nas uveljavila noč čarovnic s preoblačenjem vred:) Pri nas se to preoblačenje itak raztegne nekam do poletja, ko postanejo kostumi pretopli:D...

No, sem vas prepričala? Greste na karneval letos?;) Kako sta bili namaškarani malidve, pa jutri.

četrtek, 07. februar 2013

Figovčki

Tale objava je napisana že od lani, tako da se bo mogoče kaj čudno bralo, samo se mi ne da še 1x pisat, bom samo "letos" spremenila lani:D. Se mi zdi bolj pametno, da dobite idejo o figovčkih pred Prešernovim dnem, da jo lahko še uresničite:).
Ker so bile lani tako nepraktične temperature, nismo mogli it za Prešernov dan nikamor. Imamo namreč navado, da gremo v kak muzej ali galerijo na ta dan - je dela prost, tako da lahko gremo vsi skupaj, je kulturni praznik in je prav, da delamo kaj kulturnega, otrokom je zanimivo, pa še vse (oz. vsaj večina) take reči so takrat zastonj, tako da se splača izkoristit;) Ampak lani smo bili lepo doma, ker minus na termometru in novorojenčki niso za skup in zato ta del tradicije čaka na jutri.
Drugi del tradicije pa je, da delamo figovčke. Verjetno ni treba razlagat, zakaj;) - Prešeren je otrokom delil suhe fige in zato me pač vse figaste zadeve nekak asocirajo nanj. Zato vsako leto naredimo nekaj iz suhih fig - navadno kake kroglice - dokler so otroci mali, je to najbolj praktična oblike - ker je najhitreje gotovo in otroci zdržijo zraven do konca;)
Lani smo delale (oz. bolje rečeno: delali - midve z Lejlo, Ronja je imela drugo delo;) ene zelo enostavne - rabiš samo suhe fige, rum (ali njegovo aromo) in mandlje, ki jih prej olupiš (preliješ z vročo vodo in stisneš mandlje iz kožic) in opražiš. Pol jih zmelješ, pol jih pustiš celih. Potem zmelješ fige (recimo četrt kile), jih zmešaš z rumom (2-3 žlice - oz. rumovo esenco, zmešano z malo vode, če imaš male otroke) in iz te mase delaš kroglice, v katere daš na sredino olupljene in opražene mandlje.To je delala Lejla in moram priznat, da je zelo praktično, če imaš še en par rok in da so lahko tudi 3letne rokice v zelo veliko pomoč!
Potem zvaljaš kroglice in jih povaljaš v ostalih olupljenih, opraženih in grobo zmletih mandljih. In to je to. Ni neka znanost, okus je pač po suhih figah (kdo bi si mislil, a ne?;), ampak Lejla pravi, da so čokoladne (njo pač spominjajo na čokolado, naj živi v svojem prepričanju;). Čeprav niso nič strašno posebnega, so pa zelo praktične za mame s 3mi malimi otroki;).
Če imate več časa, pa si lahko zadevo poljubno zakomplicirate: lahko delate kroglice iz suhega sadja (ne pozabite na fige, če boste delali za 8.2.;), ki ga lahko del ali vsega namočite v rumu, čaju ali čem tretjem, ga zmešate z zmletimi piškoti, mleto čokolado, nekateri dajo not tudi sladkorni sirup ali sladkor v prahu (samo meni se zdi to potem presladko)... Receptov je res ogromno (še vedno iščem enega, ki je bil res dober, pa nimam pojma, od kod sem ga pobrala in sem ga obljubila precej puncam... punce, bo, ko ga najdem, dobite, obljubim), tako da če jih hočete vse preizkusit, ste za naslednjih 50 kulturnih praznikov pečeni (pravite, da ne obstajajo taki friki, pa vam garantiram, da obstajajo;) - trust me - poznam kakega, hehe;).
Tu bi zdaj morala prit slikica končanih, v zdrobljenih mandljih povaljanih kroglic. Ampak obstaja en problem. Pri nas, ko je hrana narejena, takrat se nihče več ne spomni na slikanje in samo še žremo... In potem ni slikic končnih izdelkov (ampak saj si predstavljate, a ne?;) ni glih neka strašna mojstrovina:D)... Mogoče se spomnimo letos:) Sicer imam v planu nekaj bolj enostavnega - s čokolado oblite fige, ampak vseeno.

Potem se da pa vse skup še bolj dodelat (torej še bolj zakomplicirat;) Enkrat sem recimo delala škatlice, ki sem jih oblepila s Prešernovimi slikami, jih napolnila s temi sladkarijami in napisala gor Prešernove kroglice / figovčki in jih podarila bližnjim - taka mala pozornost. Mogoče bo šlo spet drugo leto, kdo ve, kaki bodo moji otročiči takrat  (tolerirajoči več ur trajajoča ustvajanja ali ne;). Hehe, no, ta stavek sem za hec pustila  še od lani, torej bomo videli, kako bo jutri:)

sreda, 06. februar 2013

Zelena vila iz knjige Vile o pogumu

Da končno objavim tudi kaj za Ronjo:). Kakor je tamala nora na škratke, je tavelika zadnje čase nora na vile. Zato so pri nas zdaj same vile (pridejo na blog pogledat v kratkem) in tudi od dedka Mraza si je zaželela vilo. Ampak seveda pri nas to ne gre kar tako: mora bit točno določena vila... Iz ene knjigice (Vile o pogumu) in to točno tazelana iz tiste knijgice, je označila v knjigi in dala zraven pisma, da bojo škratki in dedek Mraz vedeli, ko bojo prišli po pismo... 

Zdaj pa probajte točno tako vilo kupit, haha:D. No, na srečo dedek Mraz nima s tem problemov, ker škratki naredijo pač tako vilo, kot si jo otroci zmislijo:). Zeleno v tem primeru:)

Z obveznim venčkom iz listov na glavi...

Mala temnolasa modrookica je posebej naročila, da si želi, da ima vila MEHKA krila, da jo bo lahko imela za spat in je ne bo žulila (ja, ona je moja princeska na zrnu graha:D, občutljiva in nežna dušica). No, to bi tudi verjetno kar dolgo iskali po trgovinah... Ampak v bistvu je mehka krila prav lahko naredit - ta so iz debelejšega filca (ki ga dobite v Filcu v Mengšu, ali pa v nekaterih ustvarjalnih trgovincah (tam je dražji), če bo kdo iskal), ki so ga škratki prešili s sukancem za prešivavanje (debelejši in se bolj sveti, rabite pa potem tudi iglo z debelejšim ušesom, da boste to nit skozi spravili, ne da bi se ves čas šivanaj trgala - samo dobrohoten nasvet;).

Oblekica je morala imet nujno ovratniček v obliki spodnjih listov cvetka, kot v knjigici. Ta je pa narejen iz tankega zelenega filca. Sama oblekica je iz zelenega tankega platna, vila pa iz jerseya svetle krem - ala kožne barve (se ne vidi najboljše, pozimi pač ni glih svetlobe pri nas)... Lasje so volneni, obrazek pa izvezen s prejico. Vse skupaj s polnilom, sukancem in vsem materialom verjetno ne znese 2€:D. Probajte dat otroku darilo za manj kot dva evra, hehe:D. Ampak moji punci sta skromni:)

Mala je bila najprej malo presenečena, da pri nas dedek Mraz ne prinese toliko daril kot pri babi in dedu, vendar pa je to vseeno njena najljubša igračka, kar sta jih dobili to zimo, tako da očitno tudi mali vejo, da ni vedno fora v kvantiteti, hehe:D.

PS: Zdaj bomo očitno malo kombinirali škratke in vile tudi na blogu (ne samo v reali;), ker imam še en kup škratjih zadev in še par vil za objavit, samo reala me trenutno prehiteva po desni - bi bilo fino, če bi imela kakega škratka, da bi napisal kaj namesto mene in kako vilo, da bi zamahnila s paličico in uredila kake papirje... No, upanje umira zadnje, mogoče pa vile in škrati delajo po svoji najboljši moči, da je tako, kot je in bi bilo sicer precej slabše, kdo ve...