torek, 18. november 2014

Ideje za adventni koledar za velike fante, može, partnerje in podobno svojat

 Danes je kar dvakrat nanesla tema na adventni koledar, potem pa sem dobila še vprašanje v objavi o adventnem koledarju in ko sem začela pisat odgovor, sem ugotovila, da je čisto predolg za odgovor in da bo mogoče tole zanimalo še koga drugega in si zasluži svojo objavo:). Zato se bo nekaj idej ponovilo, ampak boljše met vse na enem kupu, ne? Ideje so precej različne, od čisto malih in zastonjskih do takih res nekoliko odbito dragih, ki bi jih bila pa vseeno večina moških veselih. Pri drugih pa sem napisala, komu bi bile všeč, ker bi lahko koga drugega celo užalile, ampak vam zaupam, da ne boste svojemu orto mačo samcu dajale uhančka in kreme za obraz;).

Torej, kaj v adventni koledar stlačit svojemu najdražjemu? hmmm. Ena od preverjeno uspešnih so:

- srečke za domača razvajanja: masaže, itd... ve veste, kaj vašim dragim dogaja;)
Lahko pa tudi niso domače izdelave in peljete dragega nekam "na lepše":
- karte za savno, fitnes, drsališče, jahanje,...
- karte za kino, gledališče, koncert,...
- karte za kakšno fajn tekmo, lahko celo sezono
- karta za bunji jumping, rafting, polet z balonom, akrobatskim letalom:D

Od kakih bolj materialnih stvari pa:

- šraufki/vijaki, žeblji, matice, podložke, ipd.
- svedri, pinole, mali bruski, korundi, itd... za njihovo najljubše orodje - če rad dela z minidrilom, mate za vseh 24 dni dovolj idej;)

- sladkarije: griotti, pocet coffe in druge bolj odrasle sladkarije, nekaj, kar ima rad, pač
- čigumiji
- energijske ploščice ali energijski geli, če je navdušen nad športno prehrano

- ključ od nove ključavnice ali bicikla, če so škrati dovolj radodarni:D
- obesek za ključe
- usb (lahko je gor kak fajn film ali vajina glasbena lista ali vaše fotografije ali kaj podobnega)
- mini dežni plašč za vsak slučaj, če ga večkrat napere
- zložljiva torba za v trgovino, če je on tisti, ki večkrat hodi po nakupih

- bon za kakšno mobilno aplikacijo, ki si jo želi
- folijo za pametni tel. bi se verjetno tudi dalo na tako malo zložit
- spominska kartica za telefon

- majhno potovalno milo bi znali tudi oni uporabljat
- žiletke za brivico
- kopalne kroglice, če se rad razvaja v kadi

- vazelino dejansko tudi nekateri moški uporabljajo, čeprav na skrivaj:D
- enako s kremo za roke ali obraz, če jo uporablja
- deodorant
- medzobne ščetkice in zobna nitka
- robčki v lepem ovojčku iz filca
- eterično olje, če je v teh vodah oz. oljih;)
- kondomi - teh seveda na moškem seznamu skoraj ne smemo pozabit, če seveda nimata kake drugačne kontracepcije. Lahko pridejo vseeno v poštev, če imata slučajno odprt zakon ali kakšna ekperimentiranja, ki jih vključujejo.

- zgiban zemljevid izleta, ki si ga želi + obljuba, da greste tja
- komična figurica za k računalniku, če ima smisel za humor
- magnetek za v službo, če imajo kako magnetno tablo ali hladilnik, na katerega obešajo svoje zadatke
- štampiljka z datumi, če jo potrebuje
- sponke za papir, risalni žebljički, itd..., sploh če ima domačo pisarno in to rabi ali pa v njihovi službi na vse pretege šparajo pri teh rečeh, kar ni tako redko;)

- ljubezensko pismo

- orglice, glasbene vilice, če je bolj muzikalične narave, trzalice za kitarista
- filtri za objektiv, če je fotograf
- kak mali kuharski pripomoček, tega je na tone;), če rad kuha
- kazalček za knjigo, če rad bere
- slušalke za telefon, če rad posluša glasbo
- semena za navdušenega vrtnarja

- manšetni gumbi ali metuljček, če je res orto fensi:D, kravatna igla ali sponka, če to nosi
- mini izvedba njihovega najljubšega avtomobila - delajo vse mogoče v mini mini variacijah - in bo lahko rekel, da ima doma pežoja ali kaj jaz vem za katerim mu srce drhti, lubi ni na avte, pa nisem na tekočem, kaj je zdaj in:D, lahko pa tudi mini letalo ali vlak, če si je želel postat pilot ali strojevodja - pa kakšno simpatično besedilce zraven;)
- vezalke za superge ali gojzerje, če ima tiste okrogle, ki se ves čas odvezujejo in si želi ploščate, ki se ne odvezujejo;)

- skokica, če je vsaj malo še otrok;)
- začasni tatoo po naročilu, če si želi pravega, pa še ni odločen

- mini dišeča svečka, če je romantična dušica
- športna piščalka za trenerja ali športnega navdušenca
- žičke, kondenzatorji itd... za navdušenca nad elektrotehniko
- mini možički, mini akrilne barve itd... za navdušenega modelarja
- molek ali mini kipec bude ali kaka druga taka reč, če je dotični ljubljeni možek zelo veren
- uhan v obliki note ali violinskega ključa za glasbenika z luknjo v ušesu oz. pač nekje, priredite za nekoga z drugačnimi interesi in tudi luknjo nekje
- usnjena zapestnica/verižica za take, ki to nosijo

Skratka: "Princip je isti, sve su ostalo nijanse," kot pravi Đole;).
1.) pogledaš, kaj vse tvoj dragi možek rad počne
2.) pogledaš, kaj tvoj dragi možek rabi
3.) pogledaš, katere od stvari iz prvih dveh točk so majhne po velikosti
4.) narediš listo
5.) napolniš koledar z najboljšimi zadetki:)

A bo, takole za začetek razmišljanja?;) Bom še dodajala, če se kaj spomnim, ampak je boljše, da je že prej gor, ker bo december tik tak tu...

sreda, 12. november 2014

Risanje s kredami v dežju

 Kadar dežuje, se večkrat radi zapremo not, ker se nam pač ne da preoblačit žnj mokrih oblekic za tiste pol ure, kolikor traja, da so vsi otroci popolnoma premočeni, (ne glede na število plasti in kakovost dežnih oblačil). Pa malo večji otroci včasih tudi nočejo v največji dež... 
Kar je lahko super - notri se da počet čuda reči, sploh raznoraznih ustvarjanj ni ne konca ne kraja... Ampak... Ne razumite me narobe, zelo rada se stiskam pod kovtrom z eno vročo čokolado v rokah:). Ampak... če tako deževje malo dalj časa traja in/ali so otroci bolani, da ne morejo ven, se hitro začne tečnarjenje... Kar pa ni več tako super. In takrat si mame želimo spravit otroke ven, pa ne glede na vreme:D. (Da ne govorim o tem, da takrat odpade tisto stiskanje pod kovtrom z vročo čokolado, ki je pri malih otrocih že tako bolj omejeno na večere, ko zaspijo..)
 In ker smo šele na začetku jeseni, ko lahko pričakujemo še veliiiko dežja (haha, ko sem to pisala, še nisem vedela, kako zelo prav bom imela), se splača najt kakšno zamisel, kako bi bilo lahko tudi zunaj v dežju zanimivo:). Mislim - če nimate problemov s poplavami - v tem primeru je še preveč zanimivo - ne sprašujte, kako vem;).
V dežju je vse je bolj sivo in hrupno (predvsem od prometa, malo pa od samega dežja, samo to ni tako zoprno), to je res, zato sprehodi niso vedno tako prijetni - vsaj ne v bližini cest in kaj hitro se polenimo (vsaj nekateri starši smo taki, pa glede na število ljudi zunaj med dežjem nas ni tako malo;). Nekateri imamo sicer obvezni vsakodnevni sprehod par km (2x do šole in nazaj,) nekateri pa morajo razvažat otroke z avti in jim bo taka enostavna zamisel prav prišla.
 V čem je hec? Krede na morki podlagi veliko boljše izgledajo - barve so bolj žive! To lahko enostavno preizkusite, če imate kje kakšen nadstrešek, kjer lahko rišete po mokrem in suhem hkrati. Raziskovanju se navadno tudi starejši otroci ne morejo upret in z veseljem poizkusijo, kakšna je razlika - potem so pa itak že pečeni;).
 Tamali... ja, njih navadno dež nič ne moti. Niti to, da nimajo škornjev:D. Mali je ugotovil, da se da super risat ne samo po mokrem asfaltu, ampak kar po luži! No, na to idejo sama nisem prišla, sem bila pa prav fascinirana nad rezultati, ker je vse tisto prelivanje barv očaralo tudi mene, čeprav mokro kot miš:D.

nedelja, 09. november 2014

Kako preživeti brez kuhinje z malimi otroki?

Evo, zdaj ko imam spet svojo ljubo kuhinjo nazaj, sem lahko pametna in se malo nasmejim zgodam in nezgodam tega neljubega obdobja;).
 Torej, kot že naslov pove: kako preživiš s tremi malimi, vedno vedno vedno lačnimi otroki in fantu, ki mu gre ljubezen skozi želodec, če nimaš kuhinje? Oz. kuhinja je, samo prazna. Omarice in posode so, samo v škatlah, naložene ena na drugo, v dnevni sobi, kamor se ne da stopit... Pribor je, ampak v previjalki v študijski sobici, štedilnik je, ampak ni priključen, itd... Skratka: si predstavljate;)
Najlažja, najboljša in in najenostavnejša rešitev je, da odneseš kuharijo ven - če imate to srečo, da lahko zunaj kurite, je namreč žar idealna rešitev - ob primernem vremenu, seveda, ampak tu smo precej prilagodljivi - sploh če nimamo kuhinje, je skoraj vsako vreme primerno za žar;).
 
 Druga možnost je, da kuhate enostavno hrano, ki se jo da brez problemov naredit na električnem kuhalniku ali plošči oz. karkoli pač imate na razpolago - na sliki je šmarn z marmelado:D, sem pa spadajo še mlečne jedi  (mlečni riž, grisek itd) in podobno. Izpopolnila sem tudi svoje znanje priprave jajc - mislim, da še v življenju nisem porabila toliko jajc (in to reče nekdo, ki mu je normalno naredit 7 vrst sladoledov naenkrat - in not so dostikrat jajca;). In vsekakor jih še nikoli nisem naredila na toliko različnih načinov! Umešana jajca s siri, pečena na oko na slanini, jajčna omleta, jajca s chorizom in zelišči, itd itd...
Dobra ideja je tudi, da izkoristite vse tiste aparatke, ki se jih samo vključi v elektriko in sami pečejo, recimo: vaflomat, raclette, fondi itd... Če seveda niso založeni bogvekje;). In če jih imate v "nekuhinji" kam dat;).
 Kaj pa tisti črviček, hudiček, angelček ali karkoli že, ki te gloda in ti teži in hoče, da "skuhaš" kaj konkretnega, pravo hrano, "kaj zanimivega", "kot prej, včasih"... Ja, to bitje včasih sploh ni "v" tebi, ampak kar "izven" tebe in velikokrat jih je kar več:D. Saj imajo vsi radi jajca in šmarn, vaflje in žar... ampak... vseeno se nam zahoče kdaj tudi kaj bolj kompliciranega... kot recimo rogljički iz domačega kvašenega testa:). No, take projekte prihranite za takrat, ko ste na obisku pri kakem zelo potrpežljivem dediju, recimo:).

Drugi nasveti:
- vodogrelec je še bolj zlata vreden kot prej.
- založite se s kosmiči in jogurtom, (če to vaši otroci radi jejo,) da bojo večerje in zajtrki manj stresni z omejenim izborom jedi
- poskrbite, da imate vedno kruh na zalogi in kupite kakšen namaz/sir/salamo/karkolipač, ki ga/je sicer ne, ker bojo po 1 mesecu brez kuhinje imeli vsi imeli že poln kufer običajnih marmelad, če niste ravno strastni kruhojedci, katerim je normalno, da jeste vsak dan kruh s svojo najljubišo oblogo. Tisto kosilo človek že še skuha, pa naj bodo to makaroni z omako ali rižota, ampak vse tiste večerje, zajtrki in malice... tam se pa začne vse skup ponavljat, če imaš zelo omejen prostor, posode in nimaš štedilnika;).
- pišite skupaj spiske, kaj vse boste skuhali/spekli, ko boste spet imeli kuhinjo - ta aktivnost zelo povezuje družinske člane, vsaj pri nas in nekako olajša "turobno" sedanjost:D
- priklopite si štedilnik v drugem prostoru, tudi če je plinski in boste imeli vsaj pečico: pecite enostavne sladice, ki ne rabijo veliko prostora: različni drobljenci so kot nalašč, sploh za jeseni. Poleti bi bil pa idealen tiramisu in njegove skutne sorodnice. Pozimi pa vroča čokolada;).

Upam, da tole komu pomaga prebrodit kakšno "kuhinjsko" krizo:). Bo vsaj nekaj dobrega od vsega skup, a ne?;). Sicer je pa z vsemi temi izkušnjami tako: ko si v zosu, ti seveda ni tako zelo smešno, kasneje pa je prav luštna zgodbica in se lahko narežiš še pa še na ta račun. In če pogledaš slike, si misliš: pa saj smo krasno jedli, hehe, le zakaj smo se tako usajali:D. Ampak vseeno je fajn met kuhinjo nazaj, da ne bo pomote;).

četrtek, 06. november 2014

Nova tla ali kako sem dobila kuhinjo nazaj

Pa jih imamo! Nova tla! Nikoli si nisem mislila, da si bom kdaj tako zelo želela tla:D. Ali pa estrih - sploh nisem vedela, kaj je to, kaj šele, da bi bil kdaj na spisku želja, potem pa nenadoma postane št. ena mojih materialističnih želja:D. Ampak estrih se je posušil (končno) in tla so položena in spet imam svojo kuhinjo in sem strašansko vesela in non stop kuham in pečem (še precej več pa bom, ko bo delal pomivalni stroj;).
 Takole so polagali tla...
 In takole so moji tamali firbcali...
 Boljše kot vsaka televizija:D.
 In že dobivam svoje velike omare, hehe:)
 Tada - nova tla in kuhinja!
 In druga stran...
 In posebej kuhinjski del s štedilnikom na plin:) Mojim ljuuuubim štedilnikom!!! Obožujem ta svoj stari Gorenjev štedilnik! Pečica točna, za razliko od tiste, s katero sem morala vmes delat, plin, ki ga lahko reguliraš v sekundi, ne pa da čakaš, da ti brada zraste, da se spremeni temperatura električne plošče... Trije plini, da lahko dejansko kaj skuhaš gor! Jupiiii!!!
In vsi moji strojčki (sladoledarja tu še ni, je prišel pa čez 2 minuti, čaka ga tisti prostor ob oknu:).

Pa pomivalni stroj? Jah, ko so polivali estrih, so malo premaknili njegov odtok, zato se trenutno s tem aquastopom ne da priklopit in sprašujem vsakega, ki blizu pride, kako bi to najenostavneje rešili... Druga cev je nekak najboljša rešitev, verjetno. Zdaj moram samo še prepričat nekoga, da to naredi, ker se bojim, da sama niti približno ne morem dovolj zategnit teh zadev, da ne bi vse curilo... Razmišljam o bojkotu kuhanja, hehe. Ker res SOVRAŽIM pomivat posodo na roke - celo otroštvo sem jo in to je bilo moje najbolj osovraženo delo! Ampak obljubljen mi je, hehe:)

ponedeljek, 27. oktober 2014

Mehurčki jeseni

Mehurčki so taka poletna reč. Poleti se skoraj vsaka družina z malimi otroki spomni nanje, potem pa preradi pozabimo... Doma je to adrenalinsko početje, ker starša vedno vesta, da bosta pucala vso razlito milnico:D, zunaj je pa mraz...

Ampak tudi če ni več tako zelo toplo, so lahko milni mehurčki zakon!

Ja, res je treba bit nekoliko bolj previden, da se ne zmočiš s tekočino, ampak zdaj so še lepi dnevi in če imaš s sabo kako rezrevno majico, kar gre:)

In mimogrede lahko vidiš kak zanimiv plakat z mehurčki, ki jih delajo vidre - ta ni od letos, pred kakima dvema letoma mislim, da smo ga gledali in pihali mehurčke mimo njega. In mimogrede - v oblačnih jesenskih dneh tudi mehurčki dlje zdržijo kot v suhih vročih poletnih dneh, ko preradi prehitro počijo. Poizkusite!

ponedeljek, 20. oktober 2014

Živalce iz jesenskega listja

Predani me je zima prehitela, lani sploh življenja nisem dohajala/imela/kakor hočete:D, zato pa lahko vidite to enostavno idejico letos na začetku jeseni, da imate še veliko lepih dni, da jo izkoristite, saj je tako enostavna, da ne rabite prav nič, razen kred, (pa še te so "optional") in kančka dobre volje:).

S puncama smo iz jesenskega listja delale razne živali, tole je bil zlatolaskin lev, ker je bila pač že od nekdaj nora nanje (v zadnjem času so jih zamenjali konji):

Ideja je tako enostavna, da jo lahko naredite mimogrede na "kolesarskem izletu" - beri, ko greste z otroki s kolesi okoli bloka/hiše:D.

 Naredite lahko kup zanimivih živali: leva, kačo, ribo (spodaj), žirafo, karkoli... Če pa so vaši otroci bolj nori na vozila, naredite avtomobile, vlake, kolesa, itd... Za kolesa izberite okrogle liste, za ogrodje pa palčke, dodatke kot na primer okna lahko dorišete s kredo in to je to:)
Moji punci sta nori na živali, mali pa je spal, tako da so bile same živali.



Uživajte v topli jeseni!

torek, 14. oktober 2014

Lepote jeseni ali zakopljite se v listje


Kot že vrabčki čivkajo, je ne maram preveč - jeseni... Nikoli je nisem marala, ker je do zdaj še čisto vedno končala moje omiljeno poletje, kar ji daje hude minus točke. Ampak ko imaš otroke, se naučiš imet rad vse letne čase, ker... ja, no, imajo pač tako sposobnost:)

Kako le ne bi imel rad teh barv - prej se mi je jesen vedno zdela siva - megla, dež, plundra, vetr, vse sivo... zdaj vidim veliko več brav:) Mogoče se mi zdaj bolj da it ven v lepem vremenu, mogoče sem samo bolj pozorna na odpadlo listje, ko ga nabiramo za razno ustvarjanje,... kaj pa vem... ampak lepa je:) (še vedno se ne more niti primerjat s poletjem, da smo si na jasnem, tako hudo še ni z mano;)
 Se spreminjam, ampak tudi moji otroci so čisto različni in to me vsak dan znova fascinira! Ko že misliš, da si sprejel, da so seveda različni in da ne pričakuješ, da bodo kjerkoli podobni, pride nekaj, kjer si spet paf! Vsaj jaz,no. Punci obožujeta naravo! Takole se zakadita v vsak gozd, travnik, kamorkoli, nikoli ju ni treba prosit za to, da bi šli ven, v naravo... Meni je bilo to vedno zelo všeč pri njima:) In sem mislila, da je to normalno, da so otroci radi zunaj, v naravi... ker je to pač naravno...
 In potem... zraste tale moj mali čmrlj! Kot dojenček ni maral bit na sprehodih, bil je pravi zapečkar - jest je hotel samo doma... Ampak ajde, dojenčki so itak svoja bitja... Potem pa je zrasel v malčka, ki hvalabogu je kjerkoli, ampak... ima čisto drug odnos do narave (zaenkrat). Medtem ko se punci zakadita v gozd, da bosta ja čimprej iz asfalta prišli na mehko gozdno podlago... on najde eno in edino luknjo v živi meji, skozi katero bo gledal iz narave... dol na cesto... najrgšo cesto v celi Ljubljani (Roško). Avte, kako vozijo mimo. To je to! Avte bi lahko gledal cel dan! Pa ni lubi mahnjen na avte, pa tudi mali se ne mara vozit - samo gledal bi jih lahko pa skoz!
Punci ne bi šli iz gozda nikoli domov (pojma nimam, od kod sta to pobrali:D, bi pa verjetno vedela moja varuška, hehe), dričata se in se igrata škratke in kaj jaz vem, kaj še vse... njemu tam rata dolgčas*. Ampak ko gremo kam z avtobusom... Vozita se sicer radi, ampak ko čakamo na postaji, ju moram pa nonstop zabavat z raznoraznimi igricami, če nočem, da postaneta tečni in sitni in se začneta cufat ali zbadat, ker jima je tam neskončno dolgčas... On pa... gleda kot uročen, nikoli mu ni dovolj, nikoli ne rata siten tam. Če bi ga postavila zraven ceste, bi bil verjetno najsrečnejše dete na svetu!
 No, jejo pa vsi trije radi, hehe. Pa potrebujejo premalo spanja za najine pojme:D. Pa cukri so:).
No, ampak tudi v gozdu si je mali našel nekaj, kar mu je bilo zabavno: PALICA! Udrihat s palico - to je pa že boljše:) Tako da če imate takega otročiča kot je moj mali, ne obupat, gotovo obstaja kaj, kar mu bo všeč tudi v naravi, samo malo bolj se boste morali potrudit kot pri teh, ki so že original navdušeni nad vsem, kar leze in gre...
 In jim je vsak štor najlepša igralnica na svetu... 
Tega se spomnim še, ko je bil še drevo - ko sem bila sama takole majčkena in sem se točno tu strašno rada igrala...
 In ko ste ravno zunaj... kaj še lahko delate jeseni v gozdu in bo skoraj vsem otrokom zanimivo? Zakopljite se v listje! Preizkušeno na četici otrok, tudi mojem malem dirkaču, temu se tudi on ni mogel upret:).
 Če pohitite malo bolj kot sem jaz s tem postom, ki čaka že od lani, boste še kje našli dovolj velik kup listja...

* Opomba: da poročam stanje po 1 letu: mali je postal čisto navdušen nad naravo, hehe:). Ne vem, ali je ljubezen do narave priučena ali je prirojena, pa pri nekaterih malo dlje traja, da se izrazi:D. No, glavno da zdaj rad gre v gozd, avtov se bo tako in tako še nagledal v svojem življenju:).
** Pridemo pa še vedno nikamor, ker se ustavi pri dobesedno vsaki gobi in vsakič imava isto debato, zakaj se ne sme kar vsake gobe utrgat in vlačit po rokicah, itd... Nekatere stvari se očitno ne spremenijo:D.