ponedeljek, 23. februar 2015

Svetlobna mizica

Kmalu bo pomlad, dan se daljša (hvalabogu, če ste otroci sonca, kot jaz;), zato pa hitro izkoristimo temo, dokler je še zgodaj zvečer, preden grejo otroci spat!
 V temi se da počet čuda reči! Ne, ne mislim tega, no! Otroci so še budni in zvečer vedno nekje pod nogami;). In ja, seveda ta mala dejavnost ni omejena samo na zimski čas (je pa omejena na temo za razliko od ostalih;), je pa takrat lažje naredit čisto temo (če imate dobre rolete ali nespeče otroke, ki nikoli ne zaspijo pred trdo temo, s kakršnimi sva bila midva obdarjena, pa bo šlo tudi poleti;).
 Tole je najenostavnejša verzija svetlobne mizice, zanjo rabite samo par poceni stvari:
- večjo prozorno škatlo (tale je bila kupljena v Mulerju); lahko bi bila tudi bela (še boljše), samo pokrov pa mora biti prosojen - ni treba, da je čisto prozoren, samo mora bit pa prosojen (v tem primeru ne rabite papirja - če je škatla bela in pokrov ni čisto prozoren, poskusite, pa boste videli;). Škatla je lahko tudi navadna iz kartona, samo znotraj jo pobarvajte belo (ali oblepite z belim papirjem) in za pokrov lahko čez samo napnete paus papir, vendar potem ne bo tako uporabno za dalj časa, ker paus papir sam ne bo dobro držal težjih stvari.
- led lučke na baterijo (razni baubaui, ta pa je bila iz enega od diskontov), te so bile mišljene za v omaro - če je več lučk, je svetleje, zato sem izbrala tako s tremi žarnicami; ledice imajo tudi veliko boljšo svetlobo za ta namen, ker rabimo belo svetlobo. Če nočete kupovat lučke na baterijo, lahko date not navadno luč, pa bo pač kabel ven gledal. Lahko uporabite tudi led lučke za novoletno smrekico, vendar je tole bolj svetlo in lepše pride:).
- peki ali paus papir
- navaden pisarniški papir
* lepilni trak (selotejp) po potrebi
Ni ravno veliko, ne? Pa seveda prozorne predmete za gor dat (če so dovolj veliki, je to čisto varna igra tudi za dojenčke oz. male malčke, ki dajo vse v usta (morajo bit pa stvari seveda čiste;)).
Škatlo oblepite po stenah in dnu z belim papirjem (navadni pisarniški papir je čisto ok), lahko si pomagate s selotejpom. To počnemo zato, da se bo čimveč svetlobe odbilo gor, kar si seveda želimo;). Pokrov oblepite znotraj s peki papirjem ali paus papirjem. Dajte lučko v škatlo, prižgite, poveznite nanjo pokrov, dajte gor raznorazne prosojne predmete in pokličite otroke:).
 Najini čmrlji so se tokrat igrali s frnikolami, (mislim, da so bile neke reklamne od Ledene dobe:D), ki jih imamo cel kup:), to je bilo pač prvo pri roki;). Imam pa seveda še kup idej, kaj vse bi se dalo dat gor. Lahko se zabavate s prosojnimi papirji, ki jih izrežete v razne oblike ali pa če imate več prozorne plastike doma (nisem mogla verjet, da je imamo tako malo!), lahko date gor karkoli - plastične kozarčke, označke za kozarce (dostikrat vidite na zabavah), male plastične prozorne igračke,... karkoli, kar spušča svetlobo skozi, skratka. Seveda tudi steklo, sploh je lepo, če je obarvano. Ker se pri nas teh stvari ni kaj veliko nabralo, da ne rečem nič:D, si bom pomagala z obarvano vodo v vrečkah, pa poročam, kako bo uspelo;).
Navdušenje? Nepopisno. Otroci očarani:). Dela - praktično nič. Cena - ok, baterija, ampak ni tako draga in je zelo uporabna še za kaj drugega, škatla je pa ista, kot jo imamo za skrivnostno škatlo in je svojo ceno že zdavnaj odslužila:). Malo dnarja za veliko muzike, bi temu rekli:). In tako lepo so zaspali, čisto začarni:)... Moram NUJNO najt še kako tako večerno zanimivost, ki jih bo očarala in začarala, da bojo potem lepo zaspali, haha:D.

PS: če si želite naredit pa pravo svetlobno mizico, pa obstaja precej navodil, kako - zbijete okvir iz lesa ali uporabite kakšno staro otroško mizico, spodaj namontirate luči (zdaj so seveda lahko kar s kablom), zgoraj pa čez okvir date motno pleksi steklo. Mora bit motno, ne čisto prozorno, sicer se svetloba ne bo razpršila in boste gledali žarnice, ki so spodaj, namesto teh očarljivih iger svetlobe;). Sama imam to seveda name nekoč naredit... vendar za vsak slučaj, če bi moji otroci vmes že odrasli, je tole super nadomestek:). Dela prav dobro, je poceni in nič dela:). In odlično za dolge zimske večere...
PPS: tako mizico lahko uporabite tudi za prerisovanje raznih vzorcev ali krojev in podobnega. Skratka vse, kar date na okno, da se boljše vidi;).

torek, 17. februar 2015

Letošnji pust

Spet je tu, hehe, pust mastnih ust:). Itak vsi že veste, da je to moj najljubši praznik, kot se za vsako odraslo dete spodobi:). Ravno zadnjič smo se na pustni zabavi pri prijateljih pogovarjali o tem, zakaj je pust tako zelo drugačen (beri: boljši) od vseh ostalih praznikov:
- lahko si kar hočeš, nobenih zapovedi, kaj je treba in kaj ne, kaj se spodobi in kaj ne...
- je daleč najbolj kreativen praznik, narejen za improvizacijo in nore ideje:)
-  priznajte, da ti mora bit simpatičen praznik, kjer je treba jest krofe;)
- je norčav, luškan, zanimiv, drugačen, divji, glasen, zabaven,...
- še vedno imaš lahko tradicijo (greš na povorko, gledaš tradicionalne maske...), ampak te ne omejuje, ker si še vedno lahko karkoli
- ni treba it k nobenih sorodnikom:D, ampak ga lahko žuraš s prijatelji brez slabe vesti ali pregovarjanj:D
Skratka, ima vse:)
 No, letos smo bili celo VSI oblečeni! Jap, tudi oči - več o tem malo kasneje;). Kot je že tradicija, sem kostume šivala zadnjo noč, zato bi ježek lahko imel malo več bodic, vendar mi je zmanjkalo blaga, trgovine pa ne delajo takrat, ko delam jaz:D... Vseeno pa če se zvije v kroglico, kot naredijo ježki, je nekak jasno, da je ježek, ne?
 Mušnica je bila daaaaleč najlažja za naredit in najhitrejša:)
 Uganite, kaj si je zažele bit moj mali! Riba žagarica!!! Še stric gugl ni našel nobenega pametnega kostuma na to temo (samo 2, pa še ta dva sta bila nikakva).
 Sem upala, da si bo premislil, ampak seveda se ni dal (druga izbira je bila riba napihovalka, tako da... bi bila v vsakem primeru v riti:D). No, na koncu se mi zdi, da je njegov kostum prav dobro uspel, haha! Čeprav ga potem najprej sploh ni hotel obleči in je želel bit žirafa (temnolaskin kostum izpred od predlani), kar je potem bil v soboto, no, danes pa se je pustil prepričat, da poizkusi svojo žagarico, hehe.
 Pa oči? Hehe, pravijo, da si izbiramo fante, take, kot so naši očetje in zgleda, da je to malo res... Moj oče je zelo fajn oče, ampak sovraži pusta! In lubi... hm, tudi on ni bil preveč navdušen... Saj se je kdaj našemil, ker je bil pač zaljubljen;), ampak neke strašne želje po tem ni nikoli čutil. Ampak... punce lahko prepričamo fante v (skoraj) vse, samo pravi način moraš najt! Tako sem našla en kostum, ki bi mu znal bit všeč in mu ga pokazala, čisto kot zabavno idejo... No, ker mu je bil všeč, sem imela dovoljenje, da mu ga naredim in potem je bil navdušen! Jaz pa čisto vesela, da mi je uspelo navdušit ga za moj najljubši praznik:)
 In kaj je? Melanocetus johnsoniiTo je ena globokomorska riba (po ang. anglerfish), ki sveti z lučko, s katero privablja druge ribe in jih potem pohrusta.
 Takole je pomigal z "lučko"... in ustrašil vsakega, ki je prišel mimo (razen otrok - to ima že izkušnje, da ni dobro pretiravat:D, čeprav se je zeloooo težko zadrževal;)
PS: v službi so nekateri sodelavci vedeli celo družino, kamor spada to čudo! Tako da komur se zdi ta kostum zgrešen, mora samo na nekaj ur biologije:D. Aja, sama nisem bila tako originalna - orientalska plesalka, samo nimam slikice. Sem imela že fajn kostum in ga je bilo treba enkrat uporabit:).

In kaj so bili vaši otroci (in vi, če ste se šemili) za pusta? Je imel še kdo kake odbite ideje, ala riba žagarica? Mene vedno presenetijo s tem, kaj si želijo bit... In mi je vedno izziv naredit tako, da se ipak ve, pa da je vseeno nosljivo, pa po možnosti (kadar se da), da je kostum (vsaj del) uporaben tudi sicer... Kako vi rešujete te zagate?

nedelja, 15. februar 2015

Tabla

Ne vem, ali je to želja vsakega otroka, ampak vsekakor sva si to želela midva kot otroka in več kot jasno so si to želeli tudi najini tamali - tablo, čisto svojo veliko "šolsko" tablo za risat... Ne tiste male reči, tako konkretno! No, in ker imamo zdaj prostor in prijaznega dedija, ki nam je častil vezano ploščo... sem se lotila dela:)
 Table ni težko naredit. Rabite:
- vezano ploščo željenih dimenzij
* po želji vbodno žago (že želite tak fensi valovit rob zgoraj, recimo;) - spodaj mora bit ravna, če mislite kdaj dat tja poličko)
- brusni papir ali še boljše kar kako brusilko, rotacijska je zakon, vibracijska dela, ampak ni tak fajn
* belo akrilno barvo na vodni osnovi za grundiranje (lahko pa pač toliko večkrat prebarvate z barvo za table)
- barva za table - prodajajo črno in zeleno v večjih pakungah (cca pol l, tonaj bi bilo dovolj za 5 kvadratov) v raznih babuba štacunah, v ustvarjalnih boste dobili pa večji izbor mičkenih, ala 50 ml, na vodni osnovi (ampak za tako veliko tablo tisto ne bo dovolj in pride malo dražje potem...)
 Kako? Ploščo odžagate na želeno obliko, če ne želite samih pravih kotov, potem jo dobro pobrusite po tisti strani, kjer bo pobarvana in po robovih, po želji premažete najprej z akrilno barvo in potem z barvo za table (vmes naj se vsakič res dobro posuši), sama sem dala 2 nanosa akrila in 2 ali 3 črne barve za table. Čeprav je akril na vodni osnovi, barva za table pa na nitro osnovi, to ni noben problem, če je seveda podlaga prej suha. Preden prvič uporabite tablo, jo celo pobarvajte s kredo in zdrgnite kredo spet dol - to naj bi zapolnilo male luknjice in da potem boljše dela.
 Takole smo jo mi prvič uporabili. Narisala sem seveda - Eskima. Otroci pa igluje.
 En kup iglujev v bistvu... Vendar se je potem mali spomnil, da v iglujih kurijo in je porisal celo tablo z ognjem, tako da je naš Eskim v svojem kožuhu verjetno zgorel, saj je bil res ves v plamenih (žal nimam slikice:D) in mu gotovo ni bilo hladno:D.
Dokler nismo očija nahecali, da jo je privil na steno (na prvi slikici), pa smo si pomagali kar s pručko:). Če nimate nobene stene prazne, kamor bi lahko montirali tablo, pa jo lahko date za/pod posteljo in po potrebi potegnete ven...

četrtek, 12. februar 2015

Pust

Puuuust!!!! Končno spet prihaja moj najljubši praznik! Ko si lahko karkoli, ko so vsi veseli, pa niso vsi pijani, ko smo vsi lahko otročji in ko je seveda raj za otroke! Da vas spravim malo v pravo pustno razpoloženje, se oglašam enkrat za spremembo malo prej:)

 Ker pazdaj že po tradiciji šivam kostume v noči iz petka na pustno soboto (ne spraševat, zakaj, ok?;), nimam letošnjih slikic, ampak so še od predlani (kje so lanske ne vem, bi morala poiskat;). Ne me vprašat, kako me gledajo v petek, ko pridem kupovat blago za pusta - a letošnjega, gospa?:D Ampak ker je to najbolj norčav praznik, se mi niti opravičevat ni treba:D. Bom nekoč objavila tudi letošnje, če ne prej, pa drugo leto:D.

 Takrat sta si obe pupi želeli bit Hello Kitty (pri tem da sploh nista vedeli, da obstaja risanka - ko sta jo enkrat celo uspeli nekje videt, pa sta bili globoko razočarani - na slikicah je luštna mucka, risanka je pa grozno dolgočasna:D).

No, pa ko smo ravno pri risankah - sama sem bila tudi en risani junak - a kdo ugane, kdo? Tudi oči je bil iz iste risanke, samo zaboga ne najdem nobene slikce.

Takile sta šli na praznovanje v vrtec...

Prvo leto, ko sta si želeli (in si nista premislili) poslikati obraza - od takrat naprej je to hit, včasih je bila pa nočna mora že sama misel, da bi se namazli:. Sem že mislila, da je dedno:D.

In naš mali lev... Ja, res je, imel je kar sestričin bivši kostum... Glede na to, da še ni imel "prava glasanja", ker še ni znal nič pametnega povedat... mi bo mogoče to oprostil;) Mali, vsaj mazala te nisem, ok?;) Pa toplo ti je bilo tudi, tako da - ko boš mel tri, se mi pa oglasi, ok;)

No, letos bodo pa vsak tisto, kar si bo vsak sam izbral, seveda:) Kaj, pa kmalu izveste:)
Veselo pustovanje!

PS: ker padeta letos ravno pust in valentinovo na isti dan, se lahko oblečete v tisto seksi medicinsko sestro / ZF princeso / tiste nore štikle ali karkoliže pač dogaja vašemu možu, fantu, moškemu, "nemožu", karkoližeje;). Gotovo bo postal bolj navdušen nad pustom in valentinovim, če že to ne, pa vsaj nad kombinacijo, hehe.

torek, 10. februar 2015

Valentinovi čokoladni srčki in girlanda srčkov

Ok, moški so znani po tem, da je zanje grozno težko nakupovat, to vse vemo. Sama imam sicer srečo, da imam fanta, ki ni preveč kompliciran, vseeno pa ga s kako kravato tudi ne bi prav nič osrečila:D. Vendar naj vam izdam skrinost: če imate doma sladkosneda, ste za Valentinovo rešene:) Za vsa leta vnaprej! Ja, za rojstne dni boste še vedno morale kaj nagruntat, ampak vsaj v-dan imate rešen:) Skrivnost se skriva seveda v čokoladi, kje pa drugje:)

Ok, tole so še zeloooo stare slike, 3 leta, če smo natančni:D. Ampak vseeno, ideja se kaj dosti ni postarala in ker moramo delat čokoladne srčke od takrat naprej vsako valentinovo (punci pač ne izpustita, kadar je kaj dobrega;) in ker imata tisto svoje čarobno orožje - učke in nasmešek;), jim človek zelo težko reče ne, če ni to res nujno - in tu ni;)

Kako naredite čokoladne srčke? Stopite vsaj dve vrsti čokolade (vsako posebej), recimo belo in temno in najprej detajle naprčkajte v modelčke - lahko so to pikice, črte, karkoli... Počakate, da  se to strdi (lahko date v hladilnik, da bo hitreje, sicer je pa februarja navadno dovolj mraz, da postavite zadevo kar na okensko polico, pa bo;).

Potem vlijete v srčkaste modele še čokolado druge barve (pri nas je vedno bela za okras in večina črne, ker imamo to pač rajši - če imate vi rajši belo, obrnite zaporedje, da bo več bele;).

Potem lahko srčke postrežete s kepico čokoladne kreme ali čokoladnega sladoleda.

Takole je bilo, ko smo delale prvič. Takrat mali še ni sodeloval, ampak je vmes bingljal na meni v slingu:D. Zdaj že polno sodeluje, seveda, sploh pri lizanju lopatk na koncu:D. Takrat je pa samo pojedel končni rezultat:).

Spretni punčki pa sta naredili še tole girlando iz papirja - nekoč so bili to srčki, vendar je vlečenje in razavlačenje girlande terjalo svoje žrtve - obliko:D. Mogoče jih letos spet naredimo, pa vam pokažem, če bi koga zanimalo:)

Lepo praznovanje vsem, ki praznujete dan zaljubljencev in lep neprazničen dan vsem, ki ga ne!

nedelja, 08. februar 2015

Čokoladne fige za Prešernov dan

8.2. gremo pač vedno v kak muzej ali galerijo in delamo figovčke. Slik iz galerij imate tako na netu veliko precej lepših, kot jih je trenutno sposobna naredit moja malenkost (sploh ker nikoli ne vadim, saj polkrat pozabim foto in druge polkrat mi crkne baterija:D), tako da naj vas samo povabim kam za naš lepi kulturni praznik, ki prav grdo pade na soboto (vedno sem občudovala Špance, ki imajo fiksno število praznikov - če pade ta na vikend, imajo pa prost petek - meni se zdi ideja več kot odlična! A naredimo referendum?)
No, pa nadaljujem še eno tradicijo - to je objavljanje iz prejšnjih let;). Ampak ker ste zdaj že pozni za delat kake strašne umetnine iz suhega sadja, kjer bi bilo treba namakat fige in kompanijo vsaj za čez noč, vam bo tale enostavna sladkarijica mogoče prišla prav:
 Slike so porazne, vem, ampak to je bilo posneto še zvečer, pri umetni svetlobi, v malem stanovanjcu;) (ne me spraševat, zakaj nisem slikala pri naravni svetlobi - ko je bila naravna svetloba, ni bilo več fig;). Dobre so bile pa čokoladne fige vseeno (glej čisto spodnjo sliko, kdor ne verjameš;). Zakaj fige na Prešernov dan, smo že razpravljali...
Poleg tega, da so prav salamensko dobre, so tudi zelooo enostavne (popolna kombinacija za mlade mamice;)
 Potrebujete samo suhe fige in čokolado (mi smo vzeli jedilno, temno - lahko pa vzamete tudi mlečno ali belo, če vam je bolj všeč). Čokolado stopite ali nad soparo ali kar v mikrovalovki, premešate in vanjo potapljate fige, ki jih držite za peceljček.
 Potem jih date na peki papir in ven na mraz, da se čokolada lepo strdi - v principu... Če ti jih vmes že ne požrejo:D. Pri nas sta 2 zmanjkali v času, ko sem se obrnila po fotoaparat (ki je bil ZRAVEN mene, na dosegu roke, samo pobrala sem ga iz pulta!) No, danes, če ne bo časa za kaj bolj kompliciranega iz suhih fig, je tole zlata rezerva, ker je dobro, enostavno in relativno poceni:). Zmagovalna kombinacija:) Če se komu tega ne da delat, jedel pa bi, pa dela Gorenjka tudi suho sadje, oblito s čokolado, samo ni več tako zelo poceni kot tole;).
Lepo se imejte, kaj zanimivega si oglejte in fig se najejte!

sobota, 07. februar 2015

Praskanka

Eskimi vrezujejo svoje umetnije v kosti in zobe arktičnih živali in mamutov (kadar najdejo kakšen zob kje), mi pa smo naredili praskanko kar z voščenkami:
 Pobarvaš list zelo močno z belo voščenko in čez s črno, nato pa slednjo praskaš s paličico stran in nastajajo beli vzorci na črni podlagi:
 Potem je temnolasa modrookica poizkusila še drugo varianto: pobarvaš list s črno voščenko, čez pa z belo akrilno ali tempera barvo (dobro prekrivno!) in ko se posuši iz te praskaš ven vzorce - nastanejo črni vzorci na beli podlagi (žal pozabila slikat, ta je veliko boljše izpadla:)
 Maldva pa sta imela dovolj pritiskanja z voščenkami in ko sta videla belo tempero, sta oba planila po njej... Zato sem jima dala črn papir, hehe.
Verjetno ni treba razlagat, da so se kmalu pridružile še nekatere druge barve:D... Ampak temnolaskina praskanka pa ji je res lepo uspela, lepše kot sem pričakovala in jo je še knjižničarka pohvalila (kar je dodatni bonus, da zdaj rajši hodi v knjižnico - zvita mami;).