četrtek, 17. april 2014

Velika noč

Kot veste, k nam hodi zajček:) Tako simpatično bitje je, da ga ne moreš kar ignorirat, pa še simbol pomladi in kar je pomladno = dobro (razen alergij na cvetni prah, no:D. Ok, pa spomladneskga čiščenja, seveda;), brez tega bi se komot dalo živet:D ampak vse ostalo pomladno je pa res dobro).
 Mimogrede: veste, kaj je dobra stran neorganiziranosti, nediscipline in objavljanja po navdihu? Da ti vedno ostane dovolj stvari za objavit - od lani, predlani, da bi lahko vedno objavil kaj aktualnega... :D Slaba stran je, da se navadno ne spraviš:D. Ampak ti pa ostane še več za naslednjič, hehe:). No, pa da da enkrat spet objavim nekaj PRED praznikom, malo za navdih, če povabite domov te prijazne živalce ali pa vsaj malo okrasite domek - kaj je zajček pripravil pri nas lani:D.
Tole je velikonočna dekoracija, ker zajček vedno vsaj malo okrasi mizo. Včasih se bolj potrudi, včasih je vse skup bolj provizoriš - sploh če smo pri dediju in verjetno nima vsega s sabo; tam ne živi toliko zajcev, da bi pomagali nosit...
 Tole je ena taka enostavna malenkost: zajčki, narejeni iz pisemskih ovojnic (kuverte po domače;), izrezanih v obliko zajčje glave, pobarvana ušesa, narisan obrazek in nalepljen cofek (pom-pom) za smrček. To je to:) Te "košarice" je zajček napolnil s sladkarijami (ovojnica se še vedno  odpre in jo lahko napolniš oz. sprazniš:).
Okraski so iz slanega testa, zraven pa je obvezna svečka v obliki jajca, na mahu v kantici pomladnih barv.
 In darilca? Tole je dobila zlatolaska - kit (kako se to lepo slovensko reče?) za naredit škratke - tega škratka in škratico še vedno obožuje in vsake toliko celo spi z njima, čeprav za moje pojme s svojima trdima lesenima glavama nista najbolj primerna - ampak nje ne moti.
Temnolaska je dobila puščico in flukije za jo poslikat, vendar sem pozabila slikat darilo. Komaj čakam, da vidim, kam bo zajček letos skril darilca in kaj bo prinesel, najbolj pa tiste otroške obrazke, ko najdejo darila:) Malidve ga že komaj komaj čakata...
Če rabite še več idej, se jih najde še nekaj: velikonočna dekoracija, zajček in ovčka iz blaga (darilci od zajčka), zajček iz kreše in darilca za veliko noč.

Pa ko imam ravno priložnost, da se malo izobrazim: kakšne običaje in šege so v navadi na vaših koncih na veliki petek, soboto, nedeljo in velikonočni ponedeljek? Nekaj mi ni jasno: v soboto se barva jajca in peče potica, šunka v testu, itd..., ne? Kdaj se hrano nese k žegnu - v soboto? Ali v nedeljo? In velikonočni zajtrk je potem v nedeljo ali ponedeljek? Nikakor mi ti datumi ne grejo skup - ali hrana čaka en dan (ali celo dva) v košarici?
Teh običajev ne poznam, pa se priporočam, človek se celo življenje uči:). Mi na veliki petek pečemo "hot cross buns" (take mini bombice z roznami in križem, ki je prvotno simboliziral 4 letne čase, zdaj pa kakor komu:), ker so nam všeč in je vsak izgovor dober, v soboto barvamo jajca in v ponedeljek iščejo otroci darila, ki jih je pustil zajček in jemo pozni obilni zajtrk, običajno pinco, domač kruh in hrenovo omako in če smo pri dediju, naredim šunko v testu. Nimam pa pojma, kako je "po pravilih".

četrtek, 10. april 2014

Novice

 
Pomlad je, pomlad! Toplo je, zunaj se da bit - dooolgo:), zunaj se da jest... 
 
in kar je najlepše... vse pred domačim pragom, hehe. Včasih smo hodili plezat na drevesa v park, zdaj pa je bila ta fotka posneta kar doma:)
Jap, čas bi že bil, da tudi tu uradno objavim, da smo se preselili:). Na večje. Na boljše. Na lepše. Še vedno v Ljubljani, še vedno v štuk, še vedno se obiski pritožujejo, da je ogromno stopnic in ja, še hujše je za karkoli velikega gor prinest, ker je stopnišče nekje ful ozko (žal mi je, lubi!), ampak spodaj je vrt!:) Na vrtu so med drugim poleg teh drevesc tudi velike skale, ki so idealne za plezanje po njih, sploh če si velik okoli 1 metra:). Mali jih obožujejo!
 Prej smo hodili takele cvetove gledat v parke in se vsako leto ustavljali ob hišah z magnolijami, ker pač prve cvetijo in je to mamici za dušo (saj pravim, da vedno komaj čakam pomlad:, zdaj me pa pozdravijo doma:).
Pa to še ni vse! V isti hiši, kjer živimo, obstaja mala garderoba, kjer so vse naše obleke, ki niso v otroških sobah (tudi tiste, ki čakajo na pravo sezono ali da bo mali zrasel, itd...)! Niso 300 m stran (v najboljšem primeru, tiste, ki so bile v garaži). In ko je treba zamenjat zimsko/letno garderobo, to ne pomeni norega prekladanja škatel v garaži, hkratnega skakanja za otroki, da jih ne bo kdo zbil, nosenja vsega (beri par ogrooomnih škatel) tega domov, pranja non stop, ker pač v garaži... no, ni isto kot če maš doma:D, se zapraši, ni enak občutek..., ni usklajevanja, da ni ravno oči takrat na terenu... Zdaj je vse doma in lahko to naredim mimogrede (no, približno - s tremi malimi je malokaj mimogrede, ampak recimo;). Totalni luksuz!

Ja, ni še zrihtano (ampak kot vidite, imava pomočnike, tako da ni problem:D). Še lep čas ne bo do konca zrihtano (to nama vsak pove, da naju čaka še precej dela - kot da ne bi vedela, hehe:). Ampak da se živet:). In veliiiko lažje je živet v večjem, tudi če še ni do konca zrihtano:). Enkrat, dokler se še spomnim, moram napisat en post, kako se živi na malem:D.

In ravno zadnjič sva kupila in sestavila peskovnik - milina - vsi trije otroci not in noben ne skače po živcih:D... Najboljše naloženih 37 € (120 cm peskovnik + 3 vreče peska + cerada). Skratka: la vita e bella:) 
PS: Kmalu dobimo še novo kuhinjo iz salona Gros-Novak, o katerem sem že pisala - no, zdaj vam bom lahko povedala še iz prve roke:) No, v bistvu je kuhinja že tu, samo en del še čaka v škatlah, ampak to se bo zelo kmalu spremenilo:D. In takrat bo to res pravi dom:). Ker kakor obožujem to stanovanje, je pa kuhinja oz. to, kar se ima za kuhinjo, pa obupno, veliko bolj grozno kot tista, ki sem jo imela tam, ki je bila mala, ampak super uporabna in not je šlo več kot v to, ki je 3x večja. Ampak več o tem prihodnjič, tokrat se veselite z mano vrta in peskovnika, hehe:). Edino, kar pogrešam, so ljudje. Tam sem "pustila" en kup prijateljic in ja, seveda se bomo videle, ampak ni isto, če se vidiš vsak dan, mimogrede,...

sreda, 09. april 2014

Cvetoče češnjeve veje

Za enega japonsko navdahnjenega fantka: letos smo se na praznik cvetočih češenj "pripravljali" tudi doma - punci sta naredili vsaka svojo vejo s cvetki.
Najprej sta lužico črnila (tole je žal bolj nikakvo, naslednjič bom vzela od Aera, hehe) spihali v obliko veje,
potem pa nanjo nalepili cvetke iz zmečkanega svilenega papirja (ki smo ga reciklirali iz škatle s čevlji:D). Izi pizi.
 Kaj pa vi delate to pomlad?

sobota, 05. april 2014

Bento - okrašeno kosilo

Spet cvetijo češnje in v našem ljubem botaničnem vrtu imajo spet hanami:). Ker sem puncama obljubila, da gremo letos spet, smo seveda šli. Jasno, je bilo našima požrešno ustvarjalnima dušicama najbolj važno to, da dobita "tisto kosilo" (beri: bento - okrašeno japonsko kosilce za seboj). Ja, tokrat sem ga delala sama, malidve pa sta samo povedali kaj in kakšno bi radi imeli kosilo (praktični razlogi, popoldne smo bili zunaj, ponoči otroci zdaj že spijo, danes dopoldne smo meli pa že plane - več o tem kasneje, ampak vam namignem: ploščice za NOVO kuhinjo:). Je pa tamala vseeno povedala točno, kakšen mora bit škrat: barve, brada, brki, obvezen cof, itd... Ja, otroci očitno vejo, da je štos v detajlih:D. In seveda mora met mušnico, to je bilo tudi pod nujno:D.
 
Ves čas poslušam, kako so otroci navdušeni enkrat nad nečim, že naslednji trenutek pa nad nečim drugim. No, to definitivno ne velja za najine otroke! Ta bitja zvesta že ne vem katero leto še vedno tolčeta škrate in vile! Torej je letos bilo spet treba naredit škrata za tamalo in vilo za taveliko.
 Zato sem včeraj letela zvečer v trgovino, da sem kupila par barvitih hran, ki so kar same od sebe govorile, kaj bi postale:). Tale radič recimo si je prav želel bit obleka od vile:) A ni narejen za to? Ozadje je rižota, koža iz šunke, lasje iz nori alge, oči iz nigele (črna semena), usta iz radiča, cvetlice iz oranžnega in rumenega korenja.
 Seveda je bilo treba naredit 5 bentojev, da ne bo krega (in da bova tudi midva sita;).
 Zato sem en del špinačnega riža obarvala s sojino omako, naredila medvedka, ki spi na posteljici iz regrata (ha vedno mi je bilo smešno to poimenovanje - posteljica iz rukole itd... no, zdaj je pa čisto upravičeno:D) in iz dveh omlet (stepeno jajce, spečeno v mini ponvici - ena plahta zložena v povštrček, druga pa je bila odejica). Gobček in ušesa so iz sira, smrček pa košček bučnice. Oči so tudi iz sira, pomagala pa sem si s tenko slamico.
 Tale miška, ki spremlja vilo, je iz topljenega sirčka, za rep ima trak korenja, za oči nigelo in za smrček in ušesa hrenavko (laho bi bilo tudi korenje, pa mi je ravno košček hrenavke ostal).
 Mali je nor na ribe in hobotnice in vse mogoče morsko. Čisto nor. Usekan. Joka cel dan, če damo ribe ven na okensko polico odmrznit. Ne prenese videt konzerve rib, ne da bi jo on imel v rokah. Ko je bica dala ribe za kosilo (še v stiroporni škatli) in smo šli na sprehod, jih je nosil non stop s sabo! Ni se ločil od njih niti za trenutek - ves čas so mu padale dol in zgledale potem precej drugače kot na začetku:D. Non stop mora imet svojo plišasto ribo in je bila strašna kriza, ko smo jo enkrat pozabili v vrtcu... Skratka - ribe v vseh oblikah. Zato je dobil morski bento.
 Ribici sta iz jabolka (rdeče in zeleno jabolko, izrezano z navadnim nožkom), školjka je izrezljana iz rumenega korenja, notri je biserček iz graha.
 Lignji so iz koščkov hrenovke in špagetov.
Idejo za tale bolj odrasli bento pa je dal oči: da bi naredila češnjeve cvetove iz kokic. Nori algo sem izrezala s škarjami v vejasto obliko in jo položila na zmiksan špinačni riž (žal sem dala preveč špinače in je zadeva pretemna, zato se veja ne vidi tako dobro - vem za drugič, če bom še kdaj kaj takega delala:D).
 In še mušnica iz jabolka, seveda iz škratovske škatle - za srečo. Očitno je srečo res prinesla, saj smo tokrat celo ujeli tekmovanje, sicer za las, ampak dejansko napredujemo:D. In uganite kaj - Lejlin bento je celo zmagal, hehe.
 Mala čisto ponosna:). Za nagrado je dobila vrečko enega prav dobrega čaja (kar je fajn, ker je za očija zeleni čaj zdrav) in 6 ur tečaja japonščine (in gospa, ki tečaj organizira, je bila zelo prijazna in imela takoj kup idej, kako bo naredila zanjo individualni tečaj, kjer bosta imeli japonske pravljice, itd... tako da bi ji znalo biti prav všeč:).

Če bi si radi ogledali še druge mojstrovine, poglejte na njihovo stran.
Ostanite v cvetju še naprej (oz. vedno bolj, saj je pomlaaaad!:)

sobota, 22. marec 2014

Pozornost za vrtnarice in vrtnarje


Približuje se čas, ko bodo naši neumorni vrtnarji in vrtnarice spet sejali in sadili. Zato jim lahko delo in organizacijo semen malo popestrimo, kajne? Recimo s takole doma narejeno "semensko banko": stvar ni nič drugega kot pok kuvert (pisemskih ovojnic), ki jih na dnu preluknjamo z luknjačem in zvežemo skupaj z lepim trakom.Vsako kuverto okrasimo s slikico (narišemo ali nalepimo nalepko ali sprintamo slikico iz neta direkt na kuverto, če vaš printer to zna) tiste zelenjave, katere semena bodo notri. Semena navadno dobijo vrtnarji v vrečkah, vendar se dostikrat potem, ko jih odprejo, ne vidi več imena sorte. To zdaj lahko napišejo na pisemsko ovojnico in imajo vsa semena lepo pospravljena skupaj. Vrečko s semeni dajo v kuverto in to je to. Nobenega iskanja več:) 

Druga malenkost pa so oznake za rastline - tele so kar narisane, lahko pa jih tudi fotografirate, izrežete iz semenskih vrečk ali iz vrtnarskih katalogov,... (ampak potem zamudite največjo uživancijo - riasnje:) Potem jih izrežete, plastificirate, naredite luknjo in zavežete vrvico. Tako enostavno:) Drugo stran pustite belo, saj lahko nanjo vrtnarji napišejo sorto (z alkoholnim flumastrom, ta lepo prime na laminirno folijo).

Lepo vrtnarjenje vsem:)

petek, 28. februar 2014

Novo leto

Hehe, bolje pozno kot nikoli je na tem blogu en najbolj pogostih rekov:D. Saj bi počakala s to objavo do naslednjega (ali še naslednjega) novega leta oz. bi zadevo izgubila med vsemi neobjavljenimi kot navadno;), pa me je ena prijazna punca malo pocukala za rokav, da bi rada videla, kaj so letos škratki naredili mojim malim za novo leto.
 
Pošteno sem ji povedala, da letos pa nič kaj dosti, ker so imeli polne roke in predvsem glavo dela z drugimi rečmi (pride tak čas, celo pri škatkih;)... Ampak ker je moja mala zlatolaska pisala dedku Mrazu, da si želi škratico, ki hodi... In ker dedek Mraz tega ni mogel kar kupit... in ker je ona 100% prepričana, da škratki pa vse to znajo naredit... so pač morali...
 Po dolgem iskanju informacij, kje se dobi kakšna punčka, ki hodi, so jo na koncu našli čisto slučajno v neki trgovinici, ki so jo mimoišli med nakupovanjem daril (kako se reče "mimoišli", "pass by" v slovenščini - vem, šli mimo, samo se ne sliši tako fajn:D. Gotovo obstaja kak boljši izraz).
 No, takole je po preobrazbi zgledala škratica, ki hodi (in na najino žalost in njeno veselje tudi poje - in to v škratovščini, ki je sumljivo podobna italijanščini:D)
In veliko veselje:) Vem, da mi vsi pravijo, da otroci razumejo in tu se strinjam, čeprav težko jim razložiš, da škratki nimajo časa... Mislim, kaj pa delajo drugega kot da otrokom delajo darila? Vem, da otroci ne pričakujejo vedno, da se jim bojo vse želje uresničile... Ampak... če je pa vedno vredno...

sreda, 26. februar 2014

"Lovljenje rib" v Ljubljanici

Tisti dan, ko smo šli v Botanični vrt, sta punci pred sprehodom potegnili 2 srečki:  "jesenska abeceda" in "lovljenje rib". Zato smo zunaj nabrale liste za jesensko abecedo (v ta namen smo vzele celo košarice s seboj!)...

Smo pa seveda pozabile vse za lovljenje rib. Zato smo improvizirali: najprej smo nafehtale en kos rafije od prijaznega vrtnarja v botaničnem vrtu, poiskale eno vejo in nanjo privezale "laks" (rafijo, lahko je kakršnakoli vrvica, idealno bi bil kaj bolj tankega, recimo nit).

Na drugi konec rafije smo zavezale "plovček", ki je bil kar košček suhega lubja - krasno plava:)

Trnka nismo imele, ker tako nismo nameravale česa ulovit, za igro je bilo pa to idealno! Lahko seveda izpopolnite, če imate bolj zahtevne otroke:) Punci sta hoteli vzet "ribiško palico" kar domov, tako jima je bila všeč:D. Sem ju prepričala, da ni treba, ker tega res ni problem naredit še drugič:). Med vso tisto kramo nam je ravno ena taka ribiška palica manjkala:D.

Oči bi bil ponosen... ko prava ribička:)

Mami, lej kaj sem ujela!

No, ujeli v resnici nismo nič, smo pa videli kakih 7 ali 8 nutrij! Taki veliki simpatični glodalci, ki zadnjih nekaj let živijo v Ljubljanici, na Špici (tam, kjer se Ljubljanica, ki priteče v Ljubljano, razcepi na dvoje - Gruberjev kanal itd... saj ste se učili v šoli;).

In naključni mimoidoči so imeli s seboj kruh in jih hranili - vsi smo se čudili, kako blizu so si upale in kako zelo nič ne vidijo te živali - samo tipajo z brki, če pa ji kruh vržeš pred nos, nima pojma, kje je dokler ga ne zavoha/zatipa...
Zabaven sprehod, ko iz nič nastane doživetje:)