četrtek, 03. november 2016

Pečene banane

Kolega, ki je delal na Lj. maratonu, nam je dal ogromen šop banan, ki so ostale, ker jih tekači niso vseh pojedli. Če bi bilo poletje, bi jih olupljene zmrznila za šejke in jonanas (zmrznjeno zmleto sadje), vendar je zdaj malo mraz za hladne pijače in tudi nizkokalorični sadni sladoledi ne pašejo več tako kot v moji ljubi vročini (kar seveda ne velja za kremaste čokoladne ledene energijske bombe, ti vedno pašejo;)... 
Ker vseh banan naenkrat tudi mi nismo mogli pojest surovih, sem se spomnila na tale recept, ki sem ga slučajno našla v knjigi iz knjižnice - kakšno luštno naključje, ne?;) Ravno ko rabiš banane/recept, pridejo k tebi:). Tale kaotični kozmos ima svoje krasne slučaje, samo videt jih moramo:).
Ker so bile dobre in stanovanje napolnijo z nebeškimi vonjavami, pa ker so grozno enostavne za naredit in vam lahko pomagajo tudi vaši mali kuharčki in kuharice, pa ker so še sladica brez mleka, jajc, soje, itd... sem si rekla, da bi bilo mogoče pa fajn, da ga delim še z vami, kljub temu, da je zdaj povsod taka poplava receptov:) Malo sem ga še priredila, ker nikoli nimam čisto vseh sestavin v količinah kot jih recept zahteva ali pa nam pač paše malo po svoje spremenit;). 
Torej: naše banane so bile neka srednja velikost, v originalu bi moralo biti več javorjevega sirupa, pa ga nisem imela toliko in je bilo čisto dovolj sladko, moral bi bit samo pomarančni sok, mi pa smo dali sok 1 pomaranče in 2 mandarin, ker nam je od zabave za noč čarovnic ostala samo ena sama strašno poslikana pomaranča:D in mandljevih lističev je bilo dvakrat več, ker so se jih začeli lotevat molji in sem jih hotela rešit, kar se jih je rešit dalo:) in nam se je zdelo ravno prav:). Torej:

PEČENE BANANE
veganska sladica brez soje (za vse posebnojedce in alergijke:)

- 4 banane (neka srednja velikost)
- 100 ml javorjevega sirupa (originalno 125 ml)
- sok 1pomarančne in 2 mandarin (v originalu 125 ml pomarančnega)
- 100 g  mandljevih lističev (v originalu 50 g sesekljanih mandljev ali mandljevih lističev)
- 1 žlička kardamoma (v originalu 1/4 žličke, ampak mi imamo radi začimbe;)
- 45 g kokosovega olja (v originalu 50 g masla ali margarine, pa nisem imela nobenega)
* kokosov čips za okras (v originalu kokosova moka ali sveže nariban kokos)

Otroci prižgejo pečico na 200°C, olupijo banane, mama jih razpolovi po dolgem (lahko bi jih tudi mali narezali na debelejše kolobarčke, ampak tole je hitreje) in jih zložite eno zraven druge v dovolj veliko posodo, ki lahko gre v pečico (kakna lepa iz jenskega stekla ali porcelana se dobro obnese - nič mastit spodaj, ni treba, nič se ne bo prižgalo:)). V skledici stopite kokosovo olje/maslo, ga zmešajte z mandlji, kardamomom, sirupom in sokom (tako si prišparate eno skledico za pomivat, ker mešate v isti kot se je topilo maslo;). Vse skupaj polijete po bananah in pečete na 200°C cca pol ure. Zadnjih par minut vse skup posipate še s kokosovim čipsom in date nazaj v pečico samo toliko, da lepo zadiši (če bi se kokos ves čas pekel, bi se zažgal).

Njamsi!

PS: jogiji pravijo, da so banane zjutraj zlato, opoldne srebro, zvečer pa svinec - tako smo si jih mi privoščili za zajtrk:). Vendar po mojem skromnem mnenju nočne ptice, bi bile dobre tudi zvečer;). (večna optimistka namreč pravi, da se dobro spi po vsaki hrani, če si dovolj neprespan:D). Pa še kar ostane, lahko poješ zjutraj (če seveda kaj ostane:D).

PPS: če pa bi radi na tem blogi brali še več receptov, pa povejte:) Kuhamo tako vsak dan, problem je slikanje, ker v 99% pojemo, preden se spomnim, če pa se, potem se moram samo še usest in napisat (to ni tak problem, če vem, da kdo to rabi;)...

četrtek, 27. oktober 2016

Indijska pojedina na tleh - za divali

Ker vedno pišem PO praznikih, kaj se je dogajalo, kar je malo nesramno, ker si s tem ne more več nihče nič pomagat, tokrat za spremembo napišem prej, da vas spomnim, če bi še kdo rad jedel po indijsko;). Na žalost pade divali vedno ravno nekam med naše praznike: ali direkt na Martinovo (lani in predlani) ali pa kot letos, tik pred dan reformacije, ki mu sledi še dan mrtvih. Ampak lučk ni v teh vedno temnejših dneh nikoli preveč;). In divali traja 5 dni, tako da lahko praznujete še do 3.11., v tem času se pa že najde kak dan za popestritev;).
Lani sem že pisala o kosilu na tleh za indijski praznik luči, Divali (še vedno ne vem, ali se piše z veliko ali ne, slavistke na pomoč! Videla sem že oboje...) Ker jim je bilo tako všeč, smo seveda zadevo lani ponovili, tokrat smo se lahko razkomotili na tleh v pravi kuhinji, hehe:) Samo meni smo malo spremenili, ker pač radi preizkušamo nove recepte in ker kuhamo glede na to, kaj imamo doma:)
 Spet smo naredili purije (poori), indijske ocvrte tenke kruke - kot neki ocvrti mlinci, samo da so bili tokrat delno iz čičerikine moke in so nam bili še bolj všeč kot tisti od prej,med drugim spijejo manj olja, vsaj tak občutek smo dobili mi:
 Namesto paradižnikovega čatnija je služila paradižnikova omaka od testenin, ki nam je ostala od prejšnjega dne, zraven smo naredili še in pakoro - to je ocvrta zelenjava v čičerikinem testu. Podobno kot naša ocvrta čebula v pivskem testu, samo da je lahko katerakoli zelenjava in da je moka čičerikina (sem kar zmlela celo čičeriko v blenderju:). Podobno reč smo že delali - japonsko tempuro z riževo moko, vendar nam je tale s čičeriko bolj všeč:).
Še za vse tiste, ki se sprašujete, kako prepričati v ta praznovanja moža/dragega/lubija/najljubšega alfa samčka... No, najprej imam srečo ali pa pamet, da sem izbrala enega radovednega samčka,ki je pripravljen marsikaj poskusit. Če imate nekoga, ki se mu nič ne da, ne vem točno, kako postopat, se pa vseeno splača poskusit, pa kaj se jim vedno da;). Potem je fino poskrbet, da na ta dan nima ravno nekih obveznosti - skratka: ne delat praznikov, kjer naj bi bil zraven, če ima ravno nek svoj šport zvečer, ker se mu bo mudilo in bo siten ali pa ne bo šel in bo sploh siten - learned the hard way;).
Še en nasvet je, da vsaj na začetku ne pričakujete nekega strašnega sodelovanja - vabljen, da se pridruži, če želi, ni mu pa treba recimo plesat trebušnega plesa, če noče;). Navadno pridejo vedno pogledat, kadar se otroci navdušeno smejejo, ker jih firbec matra tako kot nas;). In to je v bistvu že zmaga:). Od tam naprej bojo tako otroci naredili svoje, hehe;). Ko pa vaši resneži vidijo, da je to fajn, bojo itak za - mogoče ne uradno, ampak glavno, da so potihem za in se potiho veselijo, tudi če nočejo priznat, saj prebrat jih tako znate;). Lahko pa vas bojo presenetili in vam čisto direkt povedali, da jim je to všeč:). Očetje so dostikrat celo prej za razne traparije kot mame, tako da izkoristite to;).

torek, 30. avgust 2016

Vsak otrok dobi svoj dan

Za vse multistarše ena mala idejica, ker se z raketno hitrostjo približuje začetek šolskega leta. Ko je moja prvorojenka prvič šla v šolo in strašno uživala v vseh malih bodočih tradicijah, sem razmišljala, kako naj naredim, da se ne bo čutila zapostavljeno, ko bosta šla prvič v šolo sestrica in bratec in onadva, kadar ne bosta v "fokusu" oz. kako naj ima vsak otrok svoj dan, če se vsem začne šola na isti dan... Škoda mi je bilo, da bi tako uživala samo 1 dan v življenju in nisem hotela, da bi imela grenek priokus, ko bi šla v šolo maladva, ampak sem si želela, da bi lahko samo uživala zanju na njun dan, pa hkrati imela svojega zase. Torej, kako naredit, da ima vsak svoj dan?
 Vsi so se režali mojim blesavim kompliciranjem (kot po navadi;), ker smo seveda vsi preživeli brez tega;) in nam baje nič ne manjka (o tem bi se dalo razglabljati;), ampak ok, recimo da od tega res nismo meli traum;D), ampak ko se nisem dala in sem iztuhtala idejo, ki deluje (zdaj že preverjeno), pa so bile realne multimame še čisto vse navdušene, tako da jo moram deliti tudi z vami:). Mogoče še komu pride prav:).

Gre za zeloooo enostaven sistem: vsak otrok dobi svoj dan - prvi razred - prvi september, drugi razred - drugi september, tretji razred... (vam je jasno, ne?;) Začetek septembra navadno še niso bolni, tako da je to tudi realno izvedljivo:). Če nimate ravno dvojčkov, potem ne bosta nikoli imela dva dneva na isti dan, razen če ste zelo dolgo čakali vmes in imate enega v prvem letniku in enega v prvem razredu oš (v tem primeru bi tistemu v prvem letniku dala 10. sept, pač nadaljevanje iz 9., če so takrat sploh še za te reči;). Če imate dvojčke, potem je to verjetno vaš najmanjši problem, saj sta otroka navajena delit vse, še rojstni dan... No, ali pa če en ponavlja in ga sorojenec ujame... Ampak tudi v tem primeru verjetno to, da bi oba imela svoj dan, ni vaš glavni problem;).
 Za vse normalne situacije pa bo tako vsak otrok imel svoj dan, ko bo odločal, kaj je za kosilo, izbral izlet in seveda šel sam z mami v slaščičarno na tortico ali sladoled (hehe, ja, tudi mami bo nekaj imela od tega hektičnega septembra;) - ampak njim to pač nekaj pomeni, "šta se mora, nije težko", se bom žrtvovala in pojedla tiste tortice in sladoled;).
*Edina izjema so oblekice, sešite po želji, te pa dobijo vsi  na 1. dan šole/vrtca, da grejo prvi dan "novi" v šolo/vrtec:).
Tako smo šli letos, 3. septembra v Lumpi park, kar si je zaželela najboljša temnolaska na svetu:). Če se kdo sprašuje, kako za vraga prepričam alfa samca v te podvige, pa cel september non stop neko letanje okoli... Jah, no, naj vam dam namig;)
 Skoraj vedno se najde tudi kaj, kar je všeč velikiiiim otrokom;). Izkoristite vse vire, hehe:D. Fantje so v večini precej tekmovalni in to je lahko zelo praktično:). Pa večinoma tudi še veliki otroci, kar je tudi včasih praktično;). Če greste pa kam v naravo, pa lahko spotoma kak zakladek (geocaching) poberete:). Pa na izlete tako ni težko spravit malo bolj športnih očijev;). Če pa res vse odpove, pa lahko greste tudi sami ali pa si sposodite kakega očija kje, ki bo peljal svoje otroke, če se vam zdi, da tako niste popolni.

torek, 12. julij 2016

London - 2. dan

Naslednji dan nam je dopoldne še veljala karta za bus (velja 24 ur, če bo kdo šel, kar je zelo praktično!) in smo to seveda izkoristili in se zapeljali do kitajske četrti:
spet smo gledali njihove strehe z milijonom dimnikov (to je zato, ker so včasih imeli v vsaki sobi svoj kamin in posledično toliko dimnikov):
 
Našli smo njihov značilni poštni nabiralnik:
 Se sprehodili čez nekaj parkov (londonski parki so res vredni obiska! Lepa narava in prijazni ljudje):
Obiskalki smo tudi v največjo 6 nadstropno trgovino igrač, kjer smo našli igračko - globokomorsko ribo z lučko, tisto, v katero je bil našemljen oči za pusta lani! In seveda si je vsak lahko izbral eno:) - samo otroci, oči je ostal brez te ribe, ni nič jokal:D.
 Videli smo smešne kraljičine "stražarje" - narekovaji so zato, ker so oni tam samo zaradi lepšega - stražijo v resnici gospodje z brzostrelkami, ki so par korakov stran:D
Ko sva videla to steno, si nisva mogla kaj, da ne bi posnela ene "rock naslovnice", kjer so bili najini otroci na smrt utrujeni, ki, kot vidite, z dušo in telesom, besedami in mimiko razlagajo, da ne morejo narediti niti koraka več...:
In glej ta čudež! Ko smo končno prispeli spet do parka, samo čez cesto, so ti božčki oživeli in očitno dobili neko adrenalinsko injekcijo, ker so se potem podili po njem še 1 uro, plezali po drevesih, tekali sem in tja, se skrivali pod drugimi drevesi in v grmovju...
Skratka - utrujenost je očitno zelo relativna oz. lahko izgine ob pogledu na tako drevo:)... V naslednjem parku smo hranili papige in o utrujenosti sploh ni bilo niti sledu:) Pri otrocih, se razume;).
Mimogrede: to je najsevernejša divja populacija papig (sem so jih kakopak prinesli ljudje, vendar so sedaj divje v naravi - čeprav jih izgleda redno hranijo:)
In ko smo pozno popoldne prispeli na igrišče v spomin princesi Diani, je to spet delovalo na najine male kot hudo poživilo:). Ampak več o tem prihodnjič, ker je to otroški blog in si to igrišče res zasluži posebno pozornost:)

četrtek, 07. julij 2016

London - 1- dan

Pa smo šli! Kooončno, a ne?;) Vemo kam, imamo kovčke, čas je, da odletimo (po adrenalina polnem čakanju, ali nam bo uspelo pravi čas dobit potne liste, ker sem spakirala tastare:D -jap, to se zgodi, če celo noč poslikavaš kovčke in pakiraš celo dopoldne po tej noči;). No, konec dober, vse dobro:
 Potovali smo z nizkocenovnim letalom in to popoldne, ko so najini otroci že lačni (čeprav smo prej jedli, ampak potovalna mrzlica naredi svoje in noben ni pojedel kaj dosti kosila doma), zato sem naredila malico za na letalo - vsak je dobil svojo škatlo in tako ne bi bil problem, tudi če bi morali sedet ločeno:
Vendar so omagali, še preden bi lahko kaj pojedli...
 
 Srečno smo prispeli do hotela - sredi noči sicer, zato se je podmladku zdelo, da se grozno izgubljamo, čeprav se v bistvu niti nismo... Naslednji dan je ta ulica izgledala vsem pol krajša, se mi zdi;)
 In že prvi dan smo preizkusili njihov slavni dvonadstropni avtobus:). To je po pričakovanjih otrokom dogajalo na polno! Po sami sreči smo izbrali takega z odprto streho in po še večji sreči je bil to prekrasen sončen dan! Resno - vse 4 dni v Londonu ni nikoli deževalo (česar ne bi mogla rečt za letošnjo Ljubljano! Za katerekoli 4 dni do takrat:D) in bilo je zelo toplo! Lahko verjamete, če jaz (beri: zmrzljivka) to rečem! In tega tudi ne bi mogla rečt za letošnjo Ljubljano...  
*Ja, bila sem zmatrana od cele noči pakiranja in poslikavanja unih kufrov;).
Najprej nekaj znamenitosti, da boste verjeli, da smo bili res tam;) Nelsonov spomenik:
 
Brez Big Bena tako ne moreš napisat objave o Londonu;)
 
In še London eye, za tiste, ki ste angleško prestolnico zadnjič obiskali pred olimpijskimi igrami in ga še niste videli - meni ni bilo nič jasno - kako da se tega nič ne spomnim:D?
 Na južnem bregu Temze je luškano sprehajališče, kjer smo kar dolgo iskali svoje priljubljene lučke, narejene samo iz sadja, mleka ipd... brez dodatkov (no artifitial anything)! Našli smo jih na mali tržnici malo stran od sprehajališča in čisto v kotu, ko smo že vsi obupali, ker nismo videli nikogar z lučko, čeprav je bil prekrasen sončen dan... Ampak na koncu smo jih le dobili - zahvala za to gre pa očiju, ki jih je na koncu le našel, hehe:). 
A kako vemo, da so naše priljubljene, če še nikoli nismo bili tam in jih drugje ne prodajajo? Ker smo jih že delali - izdali so namreč knjigo 50 lučk, ki sem jo dobila za rd in zaenkrat naredila iz nje 20 različnih:). Ker smo jim bili tako simpatični iz te male države, pa je njihova knjiga vseeno prevedena v naš čudni jezik in ker smo si izbrali vsak drug okus, so nam potem eno kar šenkali:)
 
 Na sprehajališču je polno zanimivega dogajanja, naju je očaral ta živi kip:
 
 Ko pa smo se spet vozili z busom, pa smo videli na eni starinski palači izobešeno tole zastavo s smajlijem - mora ti naredit lep dan:):
 Joj, tole vam vseeno moram pokazati, čeprav je že dolg post: to je hiška, ki je navdihnila nekega peka, da je spekel svoji hčeri večnadstropno poročno torto, kakršne poznamo še danes (to je še ena dobra stvar tega busa, da zveš take bedarije, ki jih sicer ne bi;)...
 
Peljali smo se mimo in potem še čez londonski most:
In nekateri vidno utrujeni...
Drugi pa čisto v elementu... (na srečo smo imeli tiste knjižice s sabo, sicer bi težil, vožnja kar traja;)
 smo se odpeljali nazaj v hotel. Nekateri so omagali že na avtobusu (na zadnjem busu smo šli kar v spodnje nadstropje, da ni pihalo zvečer:).
* Če se slučajno odpravljate v London z otroki in majhnim proračunom, priporočam tele povezave, kjer je veliko fajn idej, ki ne stanejo veliko (ali so čisto zastonj:) in so otrokom zanimive (sem pred izletom prebrskala vse mogoče;), ker kot rečeno - če ne greš pogosto, si želiš dobro izkoristit - najt stvari, ki bojo vsem zanimive in ostale v lepem spominu, pa da ne drviš samo iz ene stvari na drugo, ker to je načrt za polom (vsaj z otroki):
http://thetrustedtraveller.com/30-free-london-attractions/
http://fouraroundtheworld.com/things-to-do-in-london/
http://worldtravelfamily.com/london-for-kids-free-highlights-family-travel-blog/
http://worldtravelfamily.com/grant-museum-zoology-great-free-london-museum-kids/

Lepo potujte, če kam greste!

četrtek, 23. junij 2016

Poslikani kovčki za lepe počitnice

Ko smo šli za nekaj dni v London, kot ste ugotovili v prejšnji objavi, smo lahko prinesli na letalo vsak en kos ročne prtljage in ker sva kupila samo eno kos velike prtljage za 5 ljudi, je bilo fino, da bi v ročne čim več šlo (bil je še maj, ko zna bit mraz). Ker nameravamo še kdaj kam it in sva z mami našli zelo ugodne in luštne kovčke za ročno prtljago (in še narejene v Sloveniji:), sva kupili vsaka enega za moje male. Da bi vedeli, kateri kovček je čigav, da bi jih hitreje našli na letališču in da bi jih rajši sami vlekli za seboj, pa sem jih poslikala:
Ribice za malega riboljubca:
Vila za mojo nežno temnolasko:
Škratek za škratovsko kraljico (ona je dobila drug, star kovček od bice in ga ne zamenja - sploh zdaj, ko je gor škratek:) Na sliki se ne vidi najboljše, ker se ta kovček sveti in ga je grozno težko slikat...
In še oznake za kovčke - na drugi strani so kontaktni podatki, vse skupaj pa je laminirano in napeljano na močno vrvico:
Ko sta punci šli na letovanje, sem bila presrečna, da sem to že uredila:). Tako samo zavežem oznako na kovček in vanj nadevam stvari, pa je. Nobenega iskanja dovolj velike potovalke, nobenega vlačenja mojih stvari za plavanje v nekih vrečkah, ker sem pač tisti teden brez te potovlake:D, nobenega iskanja, katera potovalka je zdaj naša... Že od daleč se vidi: tale poslikan kovček:).
A bi še kdo rad imel poslikan kovček? Barve so se super obnesle, zaenkrat se ni še nič spraskalo dol, je pa res treba it večkrat čez, da se lepo vidi:).

torek, 21. junij 2016

Presenečenje!!!

Če nimaš ravno veliko denarja in imaš 3 otroke, navadno ne greste prav pogosto na potovanje. (Mi si privoščimo 1 na leto, zadnji dve leti, hehe. Prej pa odkar je bila temnolaska še mini, zlatolaska pa še v bušiju, nismo šli nikamor (ne vprašajte, zakaj;). Ampak otroci odraščajo in potovanja postajajo spet bolj zanimiva...) In če je nekaj tako redko, se splača potrudit, da bi imeli od vsega skup čim več in bi ostalo malim v spominu. To je dobra stran tega, da si na kantu, hehe, vse je ful bolj zanimivo:D.
In ker smo tik pred počitnicami, ena idejica, kako otrokom povedat, da greste nekam na potovanje/izlet. Ja, vem, lahko jim samo rečeš: gremo tja in tja in konec komedij. Ampak zakaj bi si naredil življenje tako preprosto, če ga lahko zakompliciraš?:D Komedije so zabavne!
Kaj morate torej naredit? Nič strašnega v bistvu, hitro gotovo in mogoče imate celo balone že doma:). Naredila sem igrico, ala pikado s sporočilom v balonih. Koga zanima, kako?

Narežete listke, na vsakega napišete po eno črko iz stavka, ki bo nastal, za presledke pa pustite prazen listek. Nato jih ali oštevilčite ali pa zadevo še malo zakomplicirajte in namesto številke napišite račun, da bojo vaši mali vmes še vadili računanje in poštevanko:). Sama sem na polovico papirčka napisala črko, na drugo polovico pa račun (glej sliko zgoraj).  Potem vse te listke zvijte v rolico in dajte vsakega v svoj balon (glej sliko spodaj).
Balone napihnite in navežite v obliko, ki vam je všeč (glej prvo sliko) - jaz sem naredila nek improviziran oblak z malim sončkom zadaj - simbolno, ker smo leteli z letalom in simbolno za vreme v Londonu, kamor smo šli:). Zato so bili tudi baloni modri in en rumen. (Čeprav smo tam dejansko imeli krasno sonce, če koga zanima:).) 
* Če bi delala presenečenje za valentinovo, bi naredila iz balonov rdeč srček (kako originalno, a ne?:D), za veliko noč pirh ali zajčka, za novo leto pa smrekico ali pa bi bili baloni bunkice na smrekici iz papirja, recimo. Pač nekaj na temo, ker si rada kompliciram življenje;). Če se vam ne da v štacuno, pa imate doma raznobarvne balone, pa se verjetno noben ne bo pritoževal, če jih boste samo zavezali v en šop in to je to:). 
** Če nimate časa, lahko tudi celo sporočilo napišete na en listek, ki ga date v en balon, ostali baloni pa sl prazni in pač pokate, dokler ne pridete do sporočila, vse je ok:).
 Zdaj pa zabavni del! Za puščice zalepite buciko ali risalni žebljiček (ta ne dela tako dobro, bucika je veliko boljša!) na palčko ali svinčnik, ki vam ga ni škoda metat po tleh. 
Potem nalepite balone na steno, spodaj lahko date kakšno preprogo ali kaj podobnega, da zavarujete tla, če želite, ker tiste palčke z bucikami bojo frčale okoli;). In pokličite otroke!
Velike in male, seveda, vsi bojo radi metali "pikado" v balone, da bi izvedeli skrivnost!
 Po vrsti vsi člani mečejo pikado (recimo 3x, ampak naj bo vsaj 2x, sicer bojo čisto nesrečni, ker nimajo drugega poskusa;) in čim predrejo balon, grejo po listek, ki pade na tla, ga razvijejo in...
 
izračunajo. Da bi imeli obe pupi kaj počet, sem nekatere račune dala za seštevat in odštevat (za tamalo) in druge za množit in delit (za taveliko) (tamali je dovolj užival samo v pokanju balonov, ni rabil računat:D). Potem sta napisali rezultat na liste, da je počakal na ostale.
Počasi so se baloni redčili...
 
In listki množili:)...
In ko so bili vsi na mizi, sta lahko prebrali: "WE ARE GOING TO LONDON!"
 

Potem nisva več nič slikala, ker so tako veselo skakali in se veselili, da bi bilo škoda zamudit trenutek:). Res popolna sreča:) Pa tako poceni in nič dela:)... Temu se reče pravo "cost-benefit" razmerje, hehe!
Kako bo/ste pa vi presenitili svoje drage s počitnicami?