sobota, 01. avgust 2015

Sonček za spretne prstke

 Na morju smo čez večjo vročino doma. Kar ni noben problem, ker so zelo radi doma, na terasi, v senčki:). Vseeno pa mislim, da je boljše preprečiti kot zdraviti in zato sem naredila malemu eno igrico, da  bo lažje počakal na kosilo, ko se zbudi...
 S katero se je takoj začela igrat sestrica, še preden se je mali zbudil:D.
 Vendar je tudi on ni dal iz rok, ko jo je zagledal:).
 In potem sta se igrala skupaj:)
 Zadeva je enostavna: na kos kartona narišeš krog in ga pobarvaš v sonček. Z nožem ali konico nečesa ostrega na robovih narediš luknje, skozi katere napelješ kosmate žičke.
 Narežeš slamice in ih daš v skodelico, da jih otročič niza na žičke (to itak sami pogruntajo;).
Mali se je celo domislil (in to takoj!), da bi dajal rumene slamice na rumene žičke, oranžne pana oranžne... Potem pa obratno...
Od kod jim ta smisel za red, se sprašujem... No, saj pride do izraza samo pri takih igricah, sobe tega ne izkazujejo:D.

četrtek, 30. julij 2015

Frizurce

Če imate doma male dolgolaske, potem veste, da so kitke, kite, fige, čopki in na sploh dekliške frizurice zadnje čase strašno "in". Najini punci sta "tut not padli" in zagrabili priložnost za mama-čas:). Tako jima zdaj spletam raznorazne variante - tole je zmajeva kita, edina malo težja od vseh v tej objavi:
Tole je zlatolaskina ideja z desetimi čopki:)
Dve francoski kitki:
Kita speta v figo, okrašena z rožico za na jazz koncert (ja, na tem otočku bogu iza nogu se dogaja:):
Dve kitki, vsaka iz ene strani, speti na nasprotih straneh:
In še dve kitki, speti v rožici ob straneh.
Pridno spletajte in veliko veselja s čohljanjem svojih najljubših dekletc:)

četrtek, 23. julij 2015

Sončni kruh

V čast Soncu je naš Kvasko (škrat, ki piše zlatolaski recepte za kruh) napisal recept za Sončni kruh, ker je bil takrat ravno solsticij... In seveda ga je bilo treba naredit, pa čeprav na morju... Bi ga kdo mesil z nami?
Zamesite testo za kruh, ker ga sami delate, je lahko malo bolj polnozrnat;), ga 1x vzhajajte (v tej temperaturi bo šlo to zelo hitro:) in na hitro pregnetite ter razdelite na 8 delov. 2 dela dajte skupaj in iz njega zvaljajte kačico, ki jo zvijete v spiralo. Ostale dele zvaljajte v kačice in jih iz obeh koncev zvijte v polžka ter jih položite ob spiralo. Dajte še enkrat vzhajat in spečite v vroči pečici na cca 220 °C.
Dober tek!

torek, 21. julij 2015

Sonce - Zemlja

V čast vročemu Soncu, ki tako pridno ogreva našo staro lepo Zemljico te dni, smo se s puncama igrali, kadar je mali v vročini spal:). Najprej sem ju vprašala, kako velika mislita da bi bila Zemja, če bi bilo Sonce veliko kot tale velika žoga za na plažo. Prinesli sta vsaka svojo žogico, zlatolaska se je še pritoževala, da ni našla večje.
Potem pa sta bili kar presenečeni, ko sta ugotovili, da je Zemlja velika kot ena suha oliva (nismo meli graha, ki bi bil bolj okrogel, ampak nekje tako je razmerje).
Potem smo na poti na plažo zavili še na nogometno igrišče in punci sta se šli Sonce in Zemljo. Zemlja se je vrtela okoli svoje osi in povedala, kdaj je dan in kdaj je noč in krožila okoli sonca in pri tem povedala vse letne čase.
Na koncu pa smo še gledali, kako daleč je Zemlja od Sonca - če bi bilo Sonce veliko kot žoga za na plažo in Zemlja kot mali kamenček/grah/suha oliva:D... bi bilo med njima celo nogometno igrišče!
Našemu Soncu (ja, vmes sta se seveda zamenjali;) je bilo med tem vroče in se je umaknilo v senco - še soncu je vroče, haha:D...

ponedeljek, 20. julij 2015

Sonce

Sonce pripeka kot za stavo, UV sevanje je baje 9 od 10 možnih točk in mi, ki nam nikoli ni prevroče, smo se odločili to proslavit z vsem možnim na temo Sonca:).
Malo zato, da ni dolgčas in lažje počakamo očija, malo zato, da lažje počakajo v senci preden gremo popoldne spet na plažo (čeprav s tem presenetljivo nimam težav, oni bi lahko bili cel dan notri/na terasi) in malo zato, ker je tole sonce res zakon! Ob večerih smo opazovali sončni zahod, ker so na morju res čarobno lepi... Ker so letos prvič vsi 3je stari 3+, sem prvič v zadnjih 8ih letih lahko na počitnicah prespala vse sončne vzhode in mislim, da me vsaj še kako leto živa sila ne pripravi več do tega, da bi ga šla gledat - beri, da bi se prostovoljno in nalašč zbudila tako zgodaj, zdaj poleti, ko so res zgodaj:D.
Potem smo na plaži včasih pozdravile sonce - jogin pozdrav soncu...
Punci sta igrali Zemljo in Sonce in se vrteli ena okoli druge (vedno samo Zemlja, ja;), več o tem enkrat drugič.
In v lokalni mini knjižnici smo uspeli izbrskat celo dve knjigici na to temo - ena je bila sicer v italijanščini, ampak z malo pomočjo google translate-a, sem razvozlala vse besedice in sem jim lahko prevedla celo knjigico:). Slikice so bile pa prav luškane in malemu zelo všeč. Druga je bila o vesolju, kjer je notri polno zanimivih podatkov, tudi o Soncu in jima je bilo zelo zanimivo. Če ne drugega, jima nuklearna fuzija ne bo zvenela tako grozno tuje, ko bosta čez 10 let poslušali o tem:D. Sem se pa še jaz nekaj naučila, prav fajn dobit kako tako knjigo pod roke!
Če ste dalj časa na počitnicah, se splača najt kako malo knjižnico, če obstaja v vašem malem počitniškem kraju. Če je ni, povprašajte sosede, ki kampirajo poleg vas in se dogovorite za kako izmenjavo - otrokom je to vedno zanimivo, nekaj novega, če je v tujem jeziku, pa še toliko boljše:)

sobota, 18. julij 2015

Gazpacho

Evo, ljubavi, tale objava je pa zate - da si boš mogoče lahko doma naredil tole juhico:). Če ne, jo pa dobiš, ko se spet vidimo:) *Alfa samec namreč zdaj živi samo od solat, mi pa se mastimo z domačim sladoledom, domačimi čapatiji, hladnimi juhicami, itd...
V tejle pasji vročini (ki mi strašno odgovarja:), ko vsi dihajo na škrge, bo mogoče komu prišel prav recept za gazpacho - slavno hladno juhico. Španci že vejo, zakaj so ga izumili, saj je pri njih tole vreme nekoliko bolj pogosto:) To je juhica, ki sva jo hotela pripravit že dolgo časa, pa nekak nikoli ni prišla na vrsto (beri: zadnja poletja niso ravno klicala po tem tipu kosila:D, lani smo naredili neverjetno količino vročih juh in vročih čokolad:D). No, letos je končno prava temperatura za take podvige; sicer je bila pa to temnolaskina ideja, svetlolaska pa si je za zraven zaželela čapatije (tako da čisto brez štedilnika ni šlo;). Ampak vseeno je pasalo v tem vremenu pojest hladno juho, celo meni:). In če se vam ne da komplicirat s čapatiji, dajte zraven navaden kruh, pa bo ravno tako v redu:).
Zadeva je sila enostavna in čisto zelenjavna:), lahka, ravno prav za eno hitro kosilce v tej vročini, ko nikomur ne paše kaka močna hrana... Rašji potem zvečer naredite kako večjo reč. 
Potrebujemo:
- 2 mesnata paradižnika
- 1 veliko ali 2 mali kumari
- 2 papriki
- 1 strok česna
- 300 ml vode
- 5 žlic olivnega olja
- 2 žlički kisa
- šopek petršilja
- 1 žlička rjavega sladkorja (lahko date belega, sem navajena na rjavega, ampak ni ravno važno;)
- sol in poper

Kumaro olupimo, paradižnik lahko tudi olupimo in nekateri mu celo odstranijo peščišče, samo jaz ta del vedno pustim, ker mi ga je škoda. Tokrat sem ga sicer olupila, na splošno pa se ne matram s tem - po želji. 3/4 enega paradižnika, 3/4 paprike in 3/4 ene male kumare narežemo na male lepe kockice in prihranimo. Ostalo zrežemo na večje kose in spasiramo s paličnjakom (palčinim mešalnikom) ali v mešalniku (blenderju), skupaj z začimbami, stretim česnom, kisom, oljem in vodo. Na koncu vmešamo not še na kockice narezano zelenjavo in vse skupaj postavimo za 1 uro v hladilnik.
Če koga zanima še recept za čapatije, pa naj pove:). Verjetno manj primerno za to vreme, vendar zelo primerno za improvizirana kurišča, ker jih lahko spečeš res kjerkoli: na žaru, na plinu, na ponvi, v pečici, na električni plošči,... karkoli pač imate:). In ker ne rabiš kvasa, so takoj narejeni. In moji tamali jih obožujejo, tako da... čapatiji so zakon, prašajte punci! In ker so čisto tanki, so lahko čisto polnozrnati, pa so vseeno mehki in njamsi:). Za tiste, za katere je bela moka strup;).

PS: če hočete naredit svojim otrokom še posebno veselje, pa jim dovolite, da enkrat za spremembo jejo na tleh... Če ste kje na morju, kjer imate svojo malo terasico ali imate to srečo, da jo imate doma, je to zelo enostavno, pa še mize ni treba pucat;). 
Moji mali še zdaj sanjarijo o tem, kako smo enkrat jedli na tleh improvizirane kuhinje, ker je bil ravno divali (indijski praznik luči) in smo jedli seveda indijsko hrano (kar so tudi čapatiji, ampak takrat smo jedli purije) in jim je straaaašno dogajalo! Še zdaj govorijo o tem, pa je že 1 leto od takrat! Se splača, sploh če imate kake malo bolj zbirčne otročiče, ki sicer mogoče ne bi želeli poskusit hladne čisto zelenjavne juhe;).

Dober tek!

nedelja, 05. julij 2015

Sladoledna letala

 Pravijo, da imajo mali otroci majhne velike želje, veliki odrasli pa velike majhne želje. In se mi zdi, da je kar res. Malim otrokom male bedarije ogromno pomenijo! Moram priznat, da me je že kar malo strah, kaj bo, ko bojo veliki... Nekak se mi zdi, da ko bojo najstniki, sladoledna letala in razni poskusi in podobne bedarije ne bojo več dovolj, da bi mi katera/i rekla/rekel: "Mami, ti si najboljša mami"...
 Torej najboljše, da izkoristim najbolj, kolikor se, dokler je tako, a ne? Dokler jim te male traparije še kaj pomenijo. Za takole sladoledno "kreacijo" ne rabite nič posebnega - dve kepici sladoleda (naša sta bila domača sadna sorbeta), holip, mandelj in dve razstavljeni napolitanki. Kepici date eno za drugo, napolitanki naložite v krila na zadnjo kepico, en del pa daste na sprednjo za propeler, ki mu na sredo pritisnete še mandelj (zato mora bit to razstavljeni del napolitanke - da se mandelj prime gor;). Zadaj je rep iz še enega dela napolitanke in holipa. Lahko pa seveda naredite različne modele, tu sta samo dva možna. Igrajte se s tem, kar pač imate pri roki!

 Niso ravno višek umetnosti, niso za v revijo, niso nič posebnega - nam, odraslim. Ampak otroci gledajo z drugimi očmi. Zanje je to res zelo podobno letalu:D. In jim je všeč, verjetno zato, ker vidijo to, kar je očem nevidno, kot pravi Mali princ... Upam, da ne bojo te sposobnosti nikoli izgubili...