nedelja, 05. julij 2015

Sladoledna letala

 Pravijo, da imajo mali otroci majhne velike želje, veliki odrasli pa velike majhne želje. In se mi zdi, da je kar res. Malim otrokom male bedarije ogromno pomenijo! Moram priznat, da me je že kar malo strah, kaj bo, ko bojo veliki... Nekak se mi zdi, da ko bojo najstniki, sladoledna letala in razni poskusi in podobne bedarije ne bojo več dovolj, da bi mi katera/i rekla/rekel: "Mami, ti si najboljša mami"...
 Torej najboljše, da izkoristim najbolj, kolikor se, dokler je tako, a ne? Dokler jim te male traparije še kaj pomenijo. Za takole sladoledno "kreacijo" ne rabite nič posebnega - dve kepici sladoleda (naša sta bila domača sadna sorbeta), holip, mandelj in dve razstavljeni napolitanki. Kepici date eno za drugo, napolitanki naložite v krila na zadnjo kepico, en del pa daste na sprednjo za propeler, ki mu na sredo pritisnete še mandelj (zato mora bit to razstavljeni del napolitanke - da se mandelj prime gor;). Zadaj je rep iz še enega dela napolitanke in holipa. Lahko pa seveda naredite različne modele, tu sta samo dva možna. Igrajte se s tem, kar pač imate pri roki!

 Niso ravno višek umetnosti, niso za v revijo, niso nič posebnega - nam, odraslim. Ampak otroci gledajo z drugimi očmi. Zanje je to res zelo podobno letalu:D. In jim je všeč, verjetno zato, ker vidijo to, kar je očem nevidno, kot pravi Mali princ... Upam, da ne bojo te sposobnosti nikoli izgubili...

ponedeljek, 29. junij 2015

Ana Desetnica

 

Poleti je Ljubljana čarobna! Ves čas se nekaj dogaja! Ena bolj odmevnih je Ana Desetnica. Te slike so sicer izpred let, ampak upam, da nam bo tudi letosuspelo ujet nekaj zanimivosti:) Tole sem enkrat že objavila, vendar so se takrat slike nekam skrile, zato še enkrat - pa da vas povabim na Desetnico, ki je zdaj že v več krajih - v Lj. bo od 1. do 4.7.

Takole smo delali čarobna pokrivala...

Prva faza - pomerjanje klobuka ali je velikost prava.
Ena od variant. Komediant jih je pokazal vsaj 6, mogoče še več, vendar nas je prosil, da takrat vmes ne slikamo. Prav zabavna ulična aktivnost, sem vesela, da smo jo ujele!
Tale kapica je škratovska - itak, menda niste mislili, da ne bosta izbrali škratovske variante?:D Mimogrede, če koga zanima, kam se je zagledala Ronja- po Ljubljanici so veslali kanuisti:

V Ljubljani lahko poleti vidite tudi Emonca ali Urško in Povodnega moža na hoduljah:

In ko smo se vračali domov, se je mali škratek skril takole med zeleno rastje... V živo je izgledalo veliko boljše, vendar tale fotkič brez možnosti samosvojega fokusiranja (samo autofocus) ne ujame vedno čarobnosti trenutka... Bo boljše - nekoč... če boste ostali do takrat z mano;).

In še ena možnost čarobnega pokrivala - lončnica - rožica:

Uživajte in poizkušajte naredit svoja pokrivala iz kosa rjavega papirja - poceni, zabavno in otroci so navdušeni - tistega zmečkanega papirja se zlepa ne boste znebili;). (Upam, da bosta na morju pozabili nanj in bo lahko vmes čudežno izginil:D).
Poletni pozdravček!

petek, 26. junij 2015

Bratislava

Zadnjič me je prijateljica vprašala, če smo sedaj, odkar živimo v hiši, več doma in ne hodimo več toliko ven, na izlete in v naravo, pa na lutke itd. - tak občutek je dobila tu na blogu. Bilo je prav hecno, ker me je to vprašala, ko smo se ravno vrnili iz Bratislave, kamor smo šli za prvomajske počitnice:). In sem ugotovila, da zadnje čase res nič ne objavljam (ali celo ne slikam), ko kam gremo (gremo pa še vedno, samo nič ne objavim). No, ampak Bratislavo sem poslikala:)
 Takole nas je pričakala - in nama so se kar zbudili spomini iz 80ih v Jugi... Ti bloki so nam zapisani v krvi:D.
 Potem smo se zapeljali čez njihov najbolj znani most...
Ko smo se nastanili v hostlu, smo šli peš po centru in našli tole lepo modro cerkvico.
 Igrišča so takšna kot pri nas in na splošno je celo mesto precej podobno Ljubljani. Nama je bilo to všeč, ker smo se počutili zelo domače:). In kadar potuješ z otroki, je to, da se počutiš varno, dobro, ne dolgočasno;). Našli smo celo par zakladkov.
 Tole je bil naš hostel iz njihovega dvorišča (sprednja stran lepo izgleda, zadaj pa je tak:D). Naš začasni domek je bila sobica 3. okno od zg. navzdol na desni.
 Kdor se sprašuje, ali na tako potepanje vzeti voziček ali ne, naj mu olajšam muke dileme: ja. Najljubši alfa samček bi ga sicer pustil doma, vendar mi je bil kar hvaležen, da sem vztrajala;). Otrok lahko not zaspi in nanj lahko navesiš svašta, že samo zato se ga splača vzet:). Pa ob kakih prometnih cestah je to veliko lažje kot lovit malčka okoli...
 Tale kip v centru mesta nam je bil vsem zelo zanimiv...
 In izložbe z njihovim krtkom...
 Potem smo se povzpeli na grad...
 kjer nas je pričakala tale "Meduza"...
 Temnolaska je bila čisto očarana nad količino lišajev... (kaj češ, mami in oči biologa:D)
 Na gradu - vhod.
 Pogled iz gradu na slavni most.
Na levi vojščak-kip, ki straži beli grad, na desni pa je njihova zavetnica in svetnica, bivša kraljica, ki je bila potem izgnana in je svoje življenje potem posvetila ubogim.



 Otrokom sem naredila zvežčiče za risat za seboj, vendar je na to palila samo tavelika, zato pa ona toliko bolj:D. Narisala je vsa igrišča, na katerih smo bili, slovaško zastavo in pot tja in nazaj. Če ne drugega, je bil bolj mir v avtu:D
 Slovaki se za razliko od nas ne sramujejo svoje partizanske zgodovine:).
 Stojnica z ne preveč prijaznimi prodajalkami, ampak toliko bolj prijaznimi punčkami:)
 Malica pod drevesom.
 Prizori, ki jih ne vidiš pri nas: tam so parki za uporabljat, trava za to, da se po njej hodi, mamice dajejo dojenčke na travo, nosečnice delajo jogo tam... Meni je bilo ultra simpatično!

A zakaj ravno Bratislava? To so naju spraševali res čisto vsi in kar se mene tiče, je bil odgovor "ker si je lubi to zaželel" in večinoma sem imela potem mir, kakšen se je pa vseeno vprašal, kaj za vraga pa on vidi v Bratislavi. "Simpatična mu je bila." In je res simpatična:). Meli smo se fajn, čeprav ni nekih strašnih znamenitosti  (razen piva, ki pa ga nisva poskusila:D) in še v vodiču ni kaj dosti napisanega:D. Ampak za prvič v razširjeni zasedbi je bila odlična:).

sreda, 24. junij 2015

Na potovanju z (malimi) otroki

Ok, niso več tako mali, ampak še vedno niso ravno veliki (3 in 6 in 7 let). Potovanje z dojenčkom je seveda nekaj čisto drugega, saj kot je lepo povedal moški del para, s katerim smo šli v Rim, ko je imela temnolaska 9 mesecev: "Mala zahteva cca 15 min. vzdrževanja na uro.":D (pač dojenčki non stop lulajo, kakajo in se dojijo:D). Z enim dojenčkom se sicer da vse (samo počasneje), ker ga pač voziš ali neseš, kamor češ in v avtu v lupinici kdaj tudi zaspi, tako da se mi zdi to v bistvu zelo enostavno (res pa ne smeš imet zadržkov glede dojenja v javnosti, ti bi zadevo precej zakomplicirali;). Ko je otrok več, postane zadeva malo manj enostavna, ker navadno niso iste starosti in ima vsak svoje potrebe in želje... Male nogice ne grejo tako hitro kot lahko gre voziček itd... Zato je ta objava namenjena bolj družinam s temi, malo starejšimi malimi otroki.
 
VARNOST ali "za vsak slučaj"
- dajte otrokom zapestnice z vašo telefonsko številko in naslovom, če bi se slučajno zgodilo, da bi se kje izgubil. V nekaterih hostlih jo dobiš, za vsak slučaj pa sem jim sama že prej napisala vse to kar na roko z alkoholnim flukijem (vem, ni zdravo z kožo, ampak od enkrat jim ne bo hudega;).
- slikajte otroke preden greste v kako gnečo oz. v večjo obljudeno zadevo (večjo trgovino, festival, itd...) tako boste v primeru, da se otrok izgubi, lahko takoj dali sliko, kako je oblečen zdaj trenutno in vam ne bo treba gruntat, ali je imel rdečo jopico ali vijoličasto in kaj je že imel spodaj... Pa tudi vsi, ki vam bodo pomagali iskat, bojo vedeli točno kako izgleda. Bolje prečiti nego lječiti, ne?
HECI in ZAFRKANCIJE
Potovanja znajo bit naporna že brez otrok, sploh pa z malimi otroki, ko moraš ves čas nosit s seboj dovolj za pit in za jest in za dež in za sonce in za škrate in za vile in za race in za ribe itd...;) Ampak vseeno ne pozabite na male bedarije. Otroci si zapomnijo prav te... In dejansko ne stanejo nič in trajajo par minut. Na dopustu ste, spontanost in oslarije spadajo zraven;).
PARKI in IGRALA
Čeprav bojo najverjetneje zelo podobna igralom na sosednjem igrišču, dva bloka stran, pa si vseeno vzamite čas med obiski raznih znamenitosti za parke in igrala. Otroci se morajo znoret in čeprav bojo od celodnevnega pohajkovanja zmatrani, to ni isto kot znoreni. Vsaj najini to rabijo kot hrano in vodo in se veliko bolj splača to vzet v zakup kot pa se borit s to naravno otroško potrebo, ker tako in tako nimamo možnosti zmage;). Otroci pa vam bodo hvaležni in dobre volje in vam bojo brez prehudega pritoževanja sledili pogledat še kaj, kar bi vas zanimalo;).
ZAČASNI "DOM"
Naredite prenočišče za začasni dom - otroci te prostore zeloooo hitro posvojijo in se udomačijo, tako da ni noben problem, ko rečeš, da gremo potem pa domov v hostel; tako se tudi počutijo bolj varne. Najprej, ko pridete, jim vse razkažite, kje je kuhinja, kje kopalnica in kje wc in jim razložite, kam lahko grejo sami (če prej povejo, seveda), kam pa niti pod razno ne. Vzamite si 10 minut, čeprav boste verjetno zmatrani od dolge vožnje, vendar se 100x splača. Otroci se počutijo varno in tako ne težijo in vedo, kam ne smejo sami, zato jih ne boste izgubili:). Če imate najet apartma, poglejte, če bi se dalo kje kakšen predal namenit samo za otroke (ali za vsakega enega, še boljše, če jih je dovolj - recimo nočne omarice so idealne, če ima vsaka postelja svojo). Da dajo tja svoje male dragocenosti:). Otrokom veliko pomeni, če imajo tudi na potovanju "svoj prostorček", velikost niti ni pomembna. Hkrati se naučijo skrbet za svoje stvari, kar je spet dobro:).
Ne pozabite svoje sobice/šotorčka/apartmaja/... slikat! Otrokom je to vsaj tako pomembno kot tista prekrasna cerkvica ali tisti visoki nebotičnik. Zanje je to tisto, kar je najbolj novo... Živopisane zavese na primer!
Če ima vaše začasno bivališče vrt, bazen, telovadnico ali karkoli podobnega, to izkoristite. Tudi če ne izgleda najbolj obetavno - pojest zajtrk zunaj je vedno lepo, čeprav se mora človek včasih malo bolj oblečt, vendar je to čisto nekaj drugega kot se drenjat za mini mizico na visokih solčkih v mini temni kuhinji. Tudi veliko manj možnosti, da mali kaj razbijejo ali uničijo;). Ali da motijo ostale goste.
Vzamite s seboj kakšno družabno igrico in/ali kake otroške revije/stripe/knjige (na sliki eno bolj zgoraj), da jim zvečer ne bo dolgčas. Zna se namreč zgoditi, da bojo otroci preveč utrujeni za pohajkovanje po mestu zvečer, vendar še ne dovolj zaspani, da bi "doma" dejansko samo padli v posteljo in zaspali. In je fino, če imate zvečer kako tako reč, da se lepo zabavajo in potem umirijo.

ponedeljek, 22. junij 2015

Male skrivnosti še manjših popotnikov

Ker se približuje čas dopustov = čas potovanj, mogoče komu pride prav kakšna mala ideja, kako popestrit dolge vožnje otrokom, da niso popolnoma zdolgočaseni in/ali lačni/žejni (oboje beri: tečni) v avtu/na avionu,... Na kaj vse mora bit torej starš pozoren in kaj mora spakirat, da se otroci ne bojo na smrt skregali med potjo in bo na cilju cela družina še vedno dobre volje in srečna, da je skupaj?
 HRANA: pri nas zelooooo pomembna zadeva! Vzamite za na pot nekaj, kar imajo vaši zelooo radi! Če so to sendviči, super, če pa imajo kaj drugega rajši, pa naredite še kaj drugega. Tako ne bo problem preživet dneva na poti "brez pravega kosila". To "pravo tj. toplo kosilo" je tako in tako bolj naša kaprica, otroci so čisto zadovoljni z mrzlo pico;). Seveda se lahko tudi ustavite v bližnji restavraciji in si naročite pravo kosilo, ampak če potujete "on budget", đabičarsko oz. morate pač malo pazit na finance, si lahko pričarate ravno tako dobro kosilo, ki ga prinesete od doma. Mi smo se tokrat odločili za pice:). Domača pica je nekaj, kar vse moje najljubše spravi v dobro voljo in je zato idealna za na pot:). Dobra je mrzla in če se vam zdi vse skupaj preveč packasto, lahko naredite prepognjenke. Tele je sicer spekel najbljubši alfa samček:).
Ostale ideje bi bile: slani mafini, sendviči, gazpačo (paradižnikova juha, ki se je hladna), zelo dobro se našim zelnjavoljubom obnese za zraven na palčke narezana zelenjava s smetanovo omakico v lončku (smetana in začimbe, recimo drobnjak, sol, za večje lahko poper, itd)...
* Veliko ljudi pravi, da je otrokom manj slabo po slani in konkretni hrani kot po kakih jogurtih s kosmiči in sladkarijah - razmislite oz. bodite pozorni, če boste potovali po kakih hudih ovinkih in imate topogledno občutljivega otroka.
 CRKLJANJE: v avtu smo ves čas skupaj, to je res, vendar se ne dotikamo. Otroci pa rabijo naše dotike, navajeni so, da se toliko in toliko časa na dan crkljamo (vsaj moji, no;). Zato se spomnite in jih pocmulite na počivališčih. Kakršen koli stik pač rabijo - eni bolj nežno muckanje, drugi bolj divje prevračanje in obračanje na glavo;). Na splošno naj se vam na postankih čim manj mudi. Se splača. Če je postanek umirjen, bojo otroci veliko dalj časa umirjeni v avtu in boste lahko naredili malo manj postankov in prišli hitreje in z bolj spočitimi ušesi;).
 PIJAČA: to je še pomembnejše kot hrana - s seboj imejte vedno dovolj vode (navadne vode brez česarkoli, ker jo boste kdaj rabili tudi za kaj/koga umit;) in ker najbolj odžeja in se najmanj pokvari). Vode ni problem stran zlit, če je pa nimaš, jo je pa včasih problem dobit, če potuješ kam, kjer voda ni pitna (ali ne veš, če je in z malimi nočeš sprobavat;). Kar je pri tem pomembno, je to, da se spomnimo vzet bidone v kabino avtomobila, ker ti v prtljažniku ne pomagajo kaj dosti, ko so otroci žejni;). Mene sicer vedno malo skrbi, kaj če v primeru nesreče kdo dobi tak pollitrski bidon v glavo in se zato boljše počutim, če so vsaj plastični, ampak to zna bit malo moja paranoja:D.
 POSTANKI: poskrbite, da se ustavite vsaj za en daljši postanek nekje, kjer imajo igrišče ali vsaj malo več prostora za divjat, na nekem večjem postajališču, skratka.
 In če imate srečo, da nabašete na pravo igrišče, ga seveda izkoristite! In pustite otroke tam divjat minimalno vsaj pol ure! Pri malo večjih malih otrocih je veliko boljše naredit malo daljše postanke, pa kakega manj (za razliko od dojenčka, ki ga je treba pač večkrat dat iz lupinice, da se prediha). Če otroci vejo, da jih na postanku ne boste čez 10 min. preganjali nazaj v avto, bojo tudi rajši počakali še pol ure več do naslednjega. In se vam splača, ker je veliko bolj luštno bit pol ure zunaj s srečnimi otroki kot pa pol ure v avtu s tečnimi otroki:D. Seveda to gre, če imate čas - če lovite trajekt, potem boste pač poslušali tečnobo, če se niste dovolj zgodaj spokali:D.
 Na igrišču se lahko zdivjate tudi starši;). In se hecate z malimi - tako bo vsem lažje zdržat "naslednjo rundo";)
 IGRICE: vzamite s seboj karte in druge igrice, ki ne vzamejo veliko prostora, niso težke, se pa lahko grejo kjerkoli - recimo v leseni hišici na igrišču ali pa v avtu.
 Improvizirajte! Narišite bingo za v avto na pokrovček od topljenega sirčka, recimo;). Razdelite karton (rajši karton kot papir, ta se takoj zmečka, mora bit pa dolgo uporabno;) na 8 delov (za ravnilo lahko vzamete kar kakšno knjigo, kaj za pisat imamo pa tako vsi v avtu) in v vsak delček narišite nekaj, kar boste lahko videli na poti - na primer iglavec, letalo, registrsko tablico z oznako MB, znak za omejitev 80, stop znak, reko, tovornjak, ptiča, itd... Za starejše otroke lahko tudi pišete ali pa si narišejo in napišejo vse skup sami. Naredite toliko kartončkov, kolikor vas bo sodelovalo v igrici in vsak, ki prvi vidi določeno stvar, ki je še nima prečrtane, jo zakliče in lahko prečrta/pobarva. Ostali morajo počakat na novega ptiča/tovornjak/znaka/karkoli pač boste dali gor. Kdor prvi zbere vse, zmaga, igro pa se lahko greste, dokler vsi ne zberejo vseh - in zadnjemu lahok vsi ostali pomagate;). Pri nas smo se zabavali s tem več kot debelo uro! In to na poti nazaj, ko je lilo in ni bilo ravno najbolj primerno za postanke:).
Varno in lepo potujete!