petek, 16. januar 2015

Barometer

Čaka nas deževen vikend in čeprav bomo sami tokrat precej leteči (dop. gremo na lutke, pop. gre pa zlatolaska na en rd), bo skoraj gotovo vsaj kdo od vas ostal doma, na suhem in toplem, kar bi bila tudi moja izbira, če bi lahko čisto prosto izbirala:D. Vem, da ste nekateri ultra pridni ljudje, ki greste vsak vikend, ne glede na vreme za cel dan ven z otroki, ampak sprijaznimo se, da vsi pač nismo taki;). Urca, dve, ok, tri ajde, potem je pa fajn prit na toplo in se posušit, ker vsaj meni v tem času vsaj en otrok v vodo čofne:D. (ja, mi gremo vedno nekam, kjer je voda, če je ni, jo pa najdejo, pa če dežuje, je itak povsod kaka voda, da se not okopaš;).
Zato ena ideja, kako preživeti deževen vikend z otroki, da bomo vsi skupaj lažje počakali  sonce in bomo lahko spet cele dni zunaj...Kaj boljšega, kot barometer? Na naše veliko presenečenje, je deloval boljše kot pa vremenska napoved:D!
 Mi smo ga delali na morju, ko je bilo tudi tako kilavo vreme in sem se naveličala vprašanj, kdaj bo spet sonce in če bo jutri še dež itd... Smo naredili barometer in sem jih lahko ob njihovem poizvedovanju samo poslala pogledat - pojma nimam, poglej, kaj kaže! (kdor je dalj časa na tem blogu z mano, že ve, da se iz te moje lenobe rodi precej projektov:D).
Zato so te slikice tako morsko obsijane in mi delajo skomine, ker je na morju tudi slabo vreme veliko lepše kot doma. Ampak delovalo je tam in upam, da bo delovalo tudi doma:)
 Kako naredimo barometer in kaj rabimo?
- steklen kozarec za vlaganje ali kaj podobnega (boljše je, če nima takega fensi roba, ker je lažje odčitavat, ampak mi smo meli pač samo to)
- ravnilo
- selotejp
- slamico
- košček plastelina
- obarvano vodo - v našem primeru jedilne barve, bom razložila zakaj ravno te;)
 Torej: najprej nalepite na kozarec ravnilo, zgnetete plastelin in pripravite slamico:
 V kozarec vlijete par kaplic jedilne barve (ali temperke, če vam ni problem, če vaš otrok popije malo tempere;) in natočite vodo par cm visoko (naj sega vsaj do ravnila).
 Zdaj pride najbolj triki del:, kjer pride prav dejstvo, da barva ni strupena;): vstavite v kozarec slamico in z usti potegnete nekaj te obarvane vode v slamico, ter jo hitro hitro začepite s plastelinom, tako da sega voda v slamici nekje do polovice slamice. Ves čas naj slamica ostane potopljena v vodo. Najlažje to naredite, če vodo potegnete čisto do konca, fino stisnete s prsti konec slamice in z zvočno hitrostjo začepite še s plastelinom. Je treba bit en mičken spreten pri tem, ne obupajte v 3. poskusu, ok?;) Se splača:).
Potem slamico samo še dobro pritrdite na steno,kozarca, tako da se ne bo mogla premaknit (glede na ravnilo) tudi ob premikanju kozarca ne - ker otroci bojo kozarec premikali, o tem ni dvoma;) Slamica naj seveda ostane ves čas potopljena v vodo v kozarcu).
Narejeno! Zdaj lahko odčitate, koliko kaže (torej na ravnilu odčitate, do kod sega voda v slamici) in si zapišete rezultat. Otroci si znajo sami narisat tabelo, če jim date en kartonček od napolitank, ki ste jih pravkar zmazali, recimo;). Ali pa od škatle od biotestenin, če vam je to bližje;). V enem stoplcu imajo dneve, v drugem pa odčitane cm. Začetna številka ni pomembna, lahko je karkoli, saj nas zanima samo, kako se bo spremenila:

* Recimo v našem primeru je voda v slamici segala do 7 cm na ravnilu. Naslednji dan je voda segala do 6,2 cm, kar pomeni, da se je voda v slamici spustila, ker se je zračni pritisk znižal. Zrak namreč pritiska na vodo v kozarcu in če jo bolj pritisne dol (visok zračni pritisk), potisne vodo v slamici navzgor - torej bo lepo vreme. Če se zračni pritisk zniža, "spusti" vodo, da se nivo vode v kozarcu malenkost zviša (vendar tega ne moremo videt s prostim očesom, ker je na veliki površini to premalo, pa še izhlapevanje svoje naredi). Iz slamice pa voda ne izhlapeva in se mala sprememba bolj pozna, ker je manjša prostornina, zato te razlike hitro vidimo:). 
Sem zakomplicirala, ne? No, nisem ravno učitelj fizike, ok?;) Glavno da veste, da če zrak bolj pritiska na vodo v kozarcu, bo ta voda potisnila vodo v slamici gor in bo lepo vreme. Ko se je recimo voda v slamici povzpela na 8, smo bili vsi srečni, ker je bilo potem res  lepo vreme:).
Začetna številka pa nima veze, samo da imate dovolj manevrskega prostora - če bo voda v slamici v nivoju vode v kozarcu, boste težko odčitali kaj pametnega.

PS: Poskus je iz knjige Nore naprave in sijajne zamisli, v zbirki je še Smešna znanost in osupljivi eksperimenti in še Zvite žice in iskriva vezja od moje najljubše založbe - TZS, vendar ne vem, če se jo še dobi. So pa vse tri luštne knjigice:) V principu mišljene za starejše otroke, vendar se mi zdi, da sta vsaj prvi dve čisto ok tudi za predšolske - pač tamalčki še ne bojo razumeli vseh principov delovanja, kar pa ne pomeni, da se ne bojo zabavali zraven;). 5 letniki pa se mi zdi, da že čisto razumejo, če jim pokažeš:).

petek, 02. januar 2015

Prazniki

Drvimo v novo leto in si besno pišemo v svoje rokovnike, beležke, pametne telefone, itd... vse rojstne dni vseh nam pomembnih ljudi,  pišemo si preglede pri zobozdravniku in govorilne ure... in kup obveznosti... Kaj pa če v vso to resno zmešnjavo dodamo še praznike? Butaste, trapaste, domače, tuje, prijazne, tople, nagajive,...
Verjetno je že vsem jasno, da imamo pri nas radi praznike: naše, tuje, velike in male... najbolj pa smešne, čudne in družinske. Vem, da s tem plavamo nekoliko proti toku, ker se večina ne strinja s tem načinom vzgoje, vendar nam deluje in zmagovalnega konja pač ne menjaš;).
Nimate pojma, kaj vse praznujejo ljudje po svetu! Mislim, da ima skoraj vsak đank food svoj praznik:D. Zdrava hrana pa ne (kdo bi si mislil, hehe:D). Obstaja dan hamburgerjev, čipsa - navadnega in tortilja čipsa, dan nachota, dan čokolade, čokoladnih mafinov, celo dan čokoladnih rozin! ... ma vsega boga! Meni najljubši je seveda dan sladoleda, očitno nisem edina taka, ker ima sladoled kar precej svojih dni (njegov dan je 3. nedelja v juliju in "dan sladoleda za zajtrk" je 1. sobota v februarju) in ne boste verjeli, ima celo svoj mesec (julij).
 Lubiju je najbolj všeč dan "opustitve novoletnih zaobljub" - to je 17. januarja, da si boste vedeli zacahnati, kdaj morate nehat hujšat, tečt, bit prijazni do vseh mogočih in nemogočih ljudi itd;). Tudi dan stiskanja je luškan in gotovo vsak najde kakšnega za svojo dušico:).
Kje najti vse te čudaške praznike? Na netu se vse najde, seveda, recimo tule in tule:)
Kateri so nam ljubi manj bizarni prazniki?
 Valentinovo, 14.2.:
Gregorjevo, 12. 3. in spuščanje ladjic na predvečer, 11.3.
 Pust, premakljiv:
 Patrikovo, 17.3.:
 Barvanje jajčk za veliko noč, premakljiv:
 Dan zemlje, 22.4.:
 Mlaj za 1. maja, dan dela, 1.5.:
Vesak, budisitični praznik, premakljiv:
Konec šole, 24.6.:
Dan državnosti:, 25.6.:
 
  Divali, indijski praznik luči in svetlobe, premakljiv:
Noč čarovnic, 31.10., na dan reformacije:
 Martinovo, 11.11.:
 Miklavž, 6.12.:
 Silvestrovo, 31.12., ko pride dedek Mraz in novo leto 1.1.:
Kaj bi še rada dodala, pa mi vsako leto zmanjka časa, zdravja, volje ali česa drugega, nujno potrebnega?
- jurjevo, 23. oz. 24.4.
- mihaelovo, 29.9.
- kitajsko novo leto, premakljiv
- julovo, 21.12. - navadno mi sicer uspe speči julovo deblo, vendar mi predlani recimo niti to ni...

petek, 19. december 2014

Pisanje pisem dedku Mrazu

Verjetno skoraj vsi (ki imate otroke, ampak saj drugi verjetno ne berejo tega bloga;) pišete pisma kakšnemu dobremu možu, pa najsibo to dedek Mraz, Božiček ali Miklavž. Vsi so ok, saj nam vsi prinesejo kaj lepega in so taki prijazni bradači:). Vendar pa so navadno priprave na praznik tisto, kar otrokom (in nam, odraslim) ostane v spominu... Zato je fino, če družinica skupaj piše pisma - navsezadnje imamo tudi nekateri odrasli želje, ne?;) In je čisto fino, če nam dedek Mraz prinese točno to, kar si želimo;). Vprašajte možeke in gotovo se bojo strinjali;).
 Zato se splača počakati na očija, da se vrne iz službe;)
 In imet dovolj škarjic, da lahko vsak otrok sam striže, vsi hkrati, seveda:)
 In nato vsak zgiba svojo kuverto (mimogrede, tele so od tule):
 Napiše pismo (nekaterim je treba še en mičken pomagat;)
 Nekateri pa znajo že sami:)
In končano - zlatolaska ob svojem pismu in ljubih bleščečih kulijih, ki so jih prinesli škratki prav za pisanje pisem:)
Uživajte v veselem decembru, ne pustite se vsem divjanjem, da vam ukradejo te lepe nežne trenutke... Vem, da zna biti hudimano hektično in da včasih nimaš ravno izbire, ampak če se le da, vam ne bo žal:).

četrtek, 18. december 2014

Miklavž

Letos so škratki, kot vsako leto, 6. decembra prinesli otrokom karte za Miklavžev sprevod. Ta je vsako leto daljši in večji, se mi zdi... Meni so še vedno najbolj všeč parklji, pa še vedno delijo mandarine (angelčki pa bonbončke - kdo je zdaj tu boljši, ha?:D) Mimogrede, letos sem ugotovila tudi, zakaj je na tej povorki vedno takšna gneča - vedno se sprašujem: "Pa saj v Ljubljani ne živi tooooliko otrok in staršev, pa verjetno ne grejo vsi..." No, pridejo pa od drugod, tudi od zelo daleč!
 Potem smo se odpravili še na sprehod po praznično okrašeni Ljubljani... in spet občudovali okraske, ki so jih delali otroci različnih osvnovnih šol na Kongresnem trgu:
 Ko smo se vrnili, smo pojedli večerjo, nastavili nogavice in šli spat. Te nogavice so nam škratki naredili že pred leti in vsako leto naredim nov okrasek za gor - nekaj, kar je lastniku nogavice zaznamovalo leto... Luškana tradicija, če se komu da;) Lahko uporabite tudi kupljene okraske: gumbe, novoletne okraske, male delčke, itd... Naši so izrezani iz filca in nalepljeni/našiti na zgornji del nogavice (ko bo premali, se bojo pa preselili še na spodnjega).
 In zjutraj so nas čakale polne nogavice z nekaj malimi darilci, mandarinami, oreški in suhim sadjem in s sveže pečenimi dišečimi parkeljni (ki jih je bil najbolj vesel oči:) Ampak to še ni vse! V dnevni sobi nas je na okenski polički čakal sam Miklavž:
 in seveda sta se z njim igrala naša dva škrata skrivačka!
 Na vse skupaj pa sta pazila dva angelčka (verjetno bo Miklavž drugo leto pripeljal še parklje, upam, da se malo uravnoteži, hehe;)
Eden je splezal na božično zvezdo, ki smo jo kupili ravno prejšnji dan... Narejen je iz ovčje preje, če koga zanima in je zeloooo enostaven.

sreda, 17. december 2014

Vragolije škratov skrivačkov

Kaj sta še počela naša škratka skrivačka letos?
 Poskušala sta zamesit kruh in spomnila zlatolasko, da jo čaka nov recept v njeni knjižici od škratka Kvaska (aja, vi še ne veste, kdo je to in zakaj se gre... no, pride enkrat objava:).
 V adventni tovornjaček so škratki natrosili bleščeče zvezdice, angelčke in dedke Mraze za okraševanje voščilnic.
 Škratka sta jih seveda sama risala in pisala...
 Ko so škratki v tovornjaček prinesli znamke za pisma (za odposlat voščilnice), pa sta si naredila improviziran poštni nabiralnik in se mučila z veliko rdečo kuverto, da bi jo spravila notri...
Kakšne novoletne/adventne tradicije imate pa vi? Vam gre na živce ves praznični direndaj in se poizkušate od vsega skupaj umaknit z dobro knjigo in vročim čajem v roki? Ali uživate v nakupovanju daril, kuhanem vinu na stojnicah in omamnih dišavah sveže pečenih medenjakov (ki so baje sicer boljši, ko odstojijo - ne bi vedela, vedno prej zginejo;) Kako vam mine ta veseli december?
Nekateri postavljajo jaslice po delih: prvi teden samo kamenje, drugi teden rastlinje, tretji teden živali (ovčke, osla,...), zadnji teden pa še ljudi. Ta ideja je moji evolucionistični dušici zelo blizu:). Nekateri pa čez celo sobo malo po malo premikajo nosečo Marijo, dokler ne pride do jaslic, da dobijo otroci občutek, kako daleč/blizu je še/že božič. V drugi verziji tako potujejo 3 kralji. Nekateri prižigajo sveče na adventnem venčku, vsako nedeljo eno. Mi nimamo jaslic, imamo pa škrate, tovornjaček in naravni kotiček (ampak več o tem kdaj drugič, saj ni omejen samo na advent). Zbiram ideje in tradicije, da vidim, kako vse si ljudje polepšate praznike:).

torek, 16. december 2014

Poslikan vodogrelec

Všeč so mi uporabna darila. Kot še veliko ljudem (sploh moškega spola). Ampak znajo izgledat nekoliko neosebna... Kako torej naredit uporabno darilo nekoliko bolj osebno? Tako da ga poslikamo!

Lahko kar z alkoholnimi flumastri, se na plastiki obnesejo boljše kot akrilne barve, ki se rade spraskajo...

Tale vodogrelček smo dali sodelavcu, ki je odhajal v tujino, da ne bo pozabil svojih živalic, ker se bo zdaj preusmeril v drugo vrsto. In je rekel, da zdaj ne bo niti mogel, kero ga bojo vsako jutro spomnile, ko si bo kavo kuhal:D.

 Enostavno, ampak izvirno in nariše nasmeh:)

Mogoče pride komu prav pred novim letom:) Lepe praznike vsem skupaj!

nedelja, 14. december 2014

Naj zacvetijo vejice sadnega drevja

Že pred leti sem spraševala ljudi in iskala razne običaje, ki so bili pri nas pogosti (ali so še), pa sama nisem vedela zanje, ker tega nismo počeli, ko sem bila mala. Prijazni rituali, tradicije in običaji so namreč dobri za otroke (in odrasle), kar so uspeli celo dokazati (več o tem v knjigi Teorija o sreči, zelo fajn knjiga, mimogrede), vendar mi je bilo to jasno že davno, preden sem prebrala to knjigo, ker sem kot mala strašansko uživala v vseh malih običajih, ki smo jih imeli. In ne vem, zakaj jih ne bi imeli malo več;)
 Pri nas torej sicer nismo dajali vejic v vodo na sveto Barbaro (4.12.), ampak naša škrata sta bila prepričana, da mi to moramo naredit in sta se zafrkavala po vazi, v tovornjačku pa pustila bakrene kovančke proti bakterijam v vodi in vrečico sladkorja za hrano vejicam.
No, tudi meni se zdi taka luškana zadevica, da je zelo fajn za otroke... Celo naučijo se lahko kaj čisto mimogrede: temnolaska me je vprašala, zakaj je treba vejice poševno zarezati, da bojo dalj časa žive in se mimogrede naučila, da imajo rastline tudi žile, ki so tik pod lubjem in da tako pride več vode not, ker je večja površina... Nič od tega ni bilo planirano, da bi se morala naučit, pride pa vse spontano, ko kaj počneš z malimi - in se naučijo, ne da bi se učili:). Mogoče ji bo prišlo prav čez par let pri fiziki in biologiji:)
In takole so otroci aranžirali vse skupaj:) Upam, da bodo zacvetele!