četrtek, 27. avgust 2015

Poskusi s soncem

Če mislite, da smo zaključili s Soncem, se motite! Še milijarde let nam bo svetilo, kako bi ga mi torej odpikali v par objavah? Ker naši mali strašno radi delajo poskuse (mimogrede, a še kdo piše poizkuse ali že vsi uporabljate poskuse? Meni je prva bolj všeč, čeprav sem se pri dr. navadila na to (vem, da je oboje pravilno, ampak se mi ni dalo bockat;), ampak še vedno mi je malo tuja...), no, dokler še radi delajo poizkuse, moram seveda to izkoristit, preden jih to veselje mine in bom samo še "tečna matka, ki naj da mir":)
Najprej sem jim dala najbolj črn in najbolj neuničljiv lonec, kar jih bica premore v tej vikend kuhinji in jih poslala zajet malo morja - čisto malo, za prstek ali dva globoko (kar v praksi potem pomeni nekje 3 prstke globoko;). 
 Potem so postavili zadevo na vroče sonce in še sama sem bila presenečena, kako hitro so pridelali sol!
Že naslednje popoldne nas je pričakala čisto prava morska sol! In koliko!!! Otroci so bili starašansko ponosni, uporabili smo jo v sončnem kruhu in v gazpaču in še nekaterih drugih jedeh! Pa še je je ostalo, da so se lahko pohvalili očiju:).
Če greste na morje, res obvezen poskus! Ne gre lažje od tega in če imate na voljo takole pripekajoče sonce, deluje 100/h!
Za drug poskus so otroci na kvadrat modrega kartona naložili razne predmete: školjkice, listke, palčke in podobno in pustili čisto pri miru na žgočem soncu.
 Čez en dan nas je pričakala takale slika - žal je ta karton zelo kvaliteten in se za boga ni hotel razbarvat (kadar pa nočeš (beri: v vseh ostalih primerih), pa takoj zbledi - ko selotejp - obstajata samo dve vrsti: tisti, ki nič ne primer in tisti, ki ne gre dol)... Ampak vsaj malo se vidi:). Seveda lahko uporabite kakršnokoli obliko in barvo barvo kartona; čim bolj zanič karton, tem boljše, ker bo hitreje obledel. Kasneje sem videla, da bi lahko zadevo posprejala z malo razredčenega limoninega soka, da bi imelo sonce večji vpliv - no, pa za drugo leto:).
Naredili smo še en poskus s sončno kremo, ki smo jo namazali na karton, vendar ta žalni deloval tako, kot bi si želela, ker je bila krema sama tako bela, da se je potem na soncu posušila v bel madež in je delovalo ravno obratno - najbolj belo je bilo tam, kjer smo namazali/posprejali... 
Bomo drugo leto poskusili s šipo, ki jo namažemo (vendar sem spet skeptična, saj šipe kar precej uv žarkov odbijejo same od sebe...) No, nekaj bomo že iznašli, pa vam poročam takrat:).
Tako, ostalo pa v drugi objavi enkrat...

torek, 25. avgust 2015

Nahrbtniček za v vrtec

Še ena stara, ampak še uporabna zadevica: najini otroci dobijo vedno svoj unikatni nahrbtiček za v vrtec, ko grejo prvič v vrtec. Čeprav na splošno ni pametno na veliko pisat otrokovega imena na njegovo torbo/obleko, pa je nahrbtniček, ki v vrtcu drži malčkove obleke za preoblečt, izjema, saj ga otrok nikoli ne nosi sam in je za vzgojiteljice zelo praktično, če vejo, čigavo je kaj že od daleč. In ker otroci še ne znajo brat, je fajn, da je na nahrbtničku narisan še njihov znakec, mali princ je bil takrat, ko je prvič šel v vrtec, rakec v skupini žabic:).

Zato jim vedno naredim nahrbtiček. Preizkusila sem že več krojev in tale mi je zelo všeč, mislim, da je že kar izpopolnjena verzija (upam, ker sva načeloma z otroki zaključila:D). Nahrbtniček za v vrtec torej mora: imet zanko za obešanje na obešalni kavelj, naramnice, da ga lahko veliki malčki sami nosijo, kadar želijo in ker rastejo, je fajn, da se da naramnice nastavljat na različne dolžine.

Kar se zapirala tiče, sem pri puncah preizkusila model brez zadrge, da jima ne bi bilo treba odpirat, vendar se zadrgo naučijo tako hitro odpret, iz tiste luknje je bilo pa težje kaj ven dobit, tako da sem za malega rajši naredila zadrgo.

To je to: kakšne male navade imate pa vi in kako navdušite svoje otročiče za odhod v vrtec?
PS: če bi kdo želel kak tak nahrbtniček ali kako podobno reč, pa naj me kontaktira - najrajši delam osebne zadevice, da vem, da ni nikjer na svetu enake in je točno za določenega malega ali velikega človeka in upam, da se tako potem počuti tudi otroček, ki to nosi:).

ponedeljek, 24. avgust 2015

Trenje mandljev in mareličnih pešk

Če ste že pozabili, kaj smo počeli, ko smo bili mali, kako smo preživljali svoje počitniške dni... Mi smo radi trli marelične peške - kar z velikim kamenjem - lop po njih.
 Malim je bio tudi všeč! Okus pešk ne toliko, kar mi je samo všeč, ker nočem, da bi se najedli cianida... Zato sem izropala babičino skladišče pravih mandljev v lupini:) Saj so za pojest, a ne?;)

petek, 21. avgust 2015

Risanje senc

 Tole je zanimivo na katerikoli sončni dan in če ste slučajno že proti koncu z dopustom ali že doma, pa je treba otroke malo zaposlit, da ne zijajo non stop v ekrane (baje je to včasih problem), je tu ena idejica, za katero spet nič ne rabite:
 dajte otroku papir, svinčnik in naj gre iskat par predmetov, da jih postavi na papir na sonce. Sence so lepše popoldne, ko je sonce že nižje in so sence daljše... Lahko pa otroci rišejo sence istih predmetov večkrat na dan in jih primerjajo!
 Sence enostavno obrišejo in potem pobarvajo.
 Različni predmeti bojo delali različno zanimive sence - meni se zdijo najlepši razni bolj suhi in nogati predmeti - kjer je veliko ožjih izrastkov. Čeprav je tudi ježek zelo cartkan:).
 Reuzltati so lahko zelo enostavni, kot spodaj, vendar ponujajo zelo zanimivo izhodišče za divje abstraktno barvanje (žal nimam slikice)...

sreda, 19. avgust 2015

Sonce iz kamenčkov in naravni kotiček na morju

 Na plaži je fino sestavljat razne živali in stvari iz kamenčkov. Punci sta med sončno temo sestavljali sonce (vsaka svoje, seveda in seveda sem morala oboje slikat...)
 Ampak če imate otroke, ki so vsaj pikico podobni mojim, vam prinesejo pol plaže s seboj... In kam potem to dat? Navadno se vlači okoli v nekih plastičnih flašah (male školjkice) in v raznih vrečah in torbah za na plažo, dokler niso sipine kosti čisto pobite, školjkice odlomljene in kamenčki umazani...
Hočete alternativo? Žrtvujte košček počitniške "terase" ali karkoli pač imate in naredite "naravni kotiček" - tja lahko otroci zložijo svoje zaklade, vi pa jih lahko malo usmerjate, kako bi zadeva izgledala lepo in ne nametano... Vsekakor bo vse lepše od tiste zgornje variante;). In en del tal ali mizice stola/mizice/kaka stara deska/... se navadno najde:) Če pa ste že doma, lahko počitniške zaklade lepo razstavite v predsobi ali otroški sobici:).

ponedeljek, 17. avgust 2015

Carta di musica

Še en Kvaskov kruh - carta di musica. To je italijanski kruh (ipak smo blizu;), ki je tako tanek, da (pravilno zvaljan in spečen) hrska kot pergamentni papir, na katerega so včasih pisali note - od tod mu ime.
 Treba ga je seveda pojest svežega, ampak to pri nas ni nek problem;) Odličen je s skutno-smetanovim namazom z zelišči!

petek, 14. avgust 2015

Abecedno sonce

Moja mala zlatolaska gre letos v šolo! In ker je imela malo krizico (beri: šole se ni ravno veselila, ker je to pomenilo, da ne bo več cel dan z mami in pol dneva v naravi, ampak pol dneva v zeloooo glasni šoli), sva se crkljali in pogovarjali, kaj vse bo fino v šoli. In ker rada bere, kolikor pač zdaj zna, so ji črke všeč, ker ti odkrijejo tisti skrivni svet v knjigah (ki ga pozna, ker ji beremo ostali in ji je všeč;). No in tako se je rodila tale sončna idejica... da bi ji malo priljibila šolo in jo pripravila na to, da bo tam tudi veliko lepega:)
 Narisala sem sonce, ona pa ga je pobarvala, nakar sem napisala na krake celo abecedo z velikimi tiskanimi črkami, na kamenčke pa sem napisala male tiskane - ideja je, da potem male postavi ob velike - in se tako mimogrede nauči še tistih nekaj malih, ki jih še ne zna.
 Seveda je igrico takoj zaplenil bratec in zlagal kamenčke po svoje (kar je pomenilo, da sem morala porisat še eno pest kamenčkov z raznimi morskimi živalmi:D)
Ampak glavno je, da je uspelo! Pupa se že veseli šole, hehe:). Vsake toliko imamo kako tako igrico in to deluje, da ji dela šolo zanimivo in se je veseli:). Pa seveda prijateljica, ki jo bo zdaj vsak dan videla!