torek, 21. februar 2017

Poceni pustne maske

Zakaj zdaj, saj še ni pust?
- Ker vedno objavaljam potem, ko je že prepozno, ker nikogar več ne zanima, kaj je bilo,
- pa ker imam še maske od lani za objavit, naj bojo enkrat PRED pustom,
- da lahko še koga mogoče navdahnejo pri izdelavi svojega ali otroškega kostuma...
- pa ker bi mogoče komu prav prišla kaka ideja, kako naredit poceni kostum:)
Navadno sem namreč 1x/leto šla s puncama v nabavo blaga za njune izbrane kostume. Vendar sem zdaj poskušala vse izdatke še malo zmanjšat in ker imam kup blaga v sobi, sem si rekla, da dokler tega ne porabim, nema šopinga (razen izrednega ob začetku leta, ko dobijo obleke kot si jih zaželijo). Tako sem lani skoraj vse kostume naredila iz stvari, ki sem jih že imela doma:) Vas zanima kaj in kako?
  Lani smo za pusta dobili eno veveričko:

 Njen kostum je bil narejen iz starega kostuma ježka iz leta 2015, ki sem ga potem (po pustu) predelala v pižamo. To je navaden pajac (ampak moji punci obožujeta pajace za spat!), ker mi je vedno malo škoda delat kostume iz dobrega blaga samo za 1x oblečt (ali pa 2x, soboto in torek, če se slučajno odločijo bit isto obakrat:D). Iz slabega blaga (beri: plastike oz. pravilno sintetike) pa jim ne maram šivat, ker so to izredno neprijetne reči za nosit. Zato naredim navadno kostume, če se le da, tako, da jih lahko delno nosijo še kasneje, vsaj kakšen del. Vsaj pri pajacih se to res da, kar sem pogurntala že pri žirafici:). Malo je več dela s paranjem vseh ježevih bodic nazaj dol, ampak imaš pa zato pižamo, ki jo mala še danes obožuje! Ja, dejansko ji je še prav, ker sem takrat naredila tako široke zavihke na udih, da sem ga lahko podaljšala za kolikor je zrasla:) - v telo skoraj ne rastejo v teh letih. Lani mi seveda ni pustila takoj odparat repa in je še kar lep čas spala v veveričjem kostumu z repom vred in mi zatrjevala, da je rep prav nič ne moti pri spanju:D. Ušesa so pa še zdaj gor in ravnokar spi v njem - ja, kapuco si da na glavo:D. 100 ljudi, 100 čudi in "if it makes you happy, it can't be that bad..." (Sheryl Crow) Rep in ušesa so iz oranžne cenene flis deke, polnilo pa iz starega povštra:).
Potem smo imeli eno japonsko gejšo:

 Njen kostum sem sešila iz stare zavese, ki smo jo dobili skupaj s stanovanjem (prejšnji lastniki so pustili tu kar precej bedarij, ker se jim ni dalo pospravljat in sem pa tja lahko kakšno s pridom uporabim:). No, razen obrobe, ta je bila iz blaga, ki sem ga kupila že pred žnj leti, vendar je super lepo pasalo zraven:). Klobuk je še od moje sestre, ko je želela bit Japonka za pusta, še preden sem se rodila, dežniček pa je prispevala bica (mislim, da ga je kupila v neki indijski trgovinici v Lj.) Pa figa iz las in palčke (kar tiste za jest) v njej in seveda obvezni gejšasti makeup. 
In...!!! Jap, ugotovili ali ne, imeli smo tudi eno ORKO! Ja, moj mali si še vedno ni želel bit ne policaj, ne kavboj, ne spajdermen,... ma nič enostavnega... Ampak počasi bom naštudirala te morske kostume v nulo, hehe:D. Večina sicer ni ugotovila, kaj je, čeprav je bil precej podoben orki, a nekateri sploh niso vedeli, kaj je to, kar ga hvalabogu ni preveč motilo:D. Včasih je malo nejevoljno povedal, da medvedi/karkoli pač vendar nimajo plavuti in tega mu skoraj ne moremo zamerit;). (Ker je bil črnobel, so nekateri mislili, da je panda, čeprav je ta ravno obratnih barv na glavi, ampak ajde, to so biološki detajli:D.)
 Njegov kostum je bil seveda neprimeren za kakršnekoli normalne obleke, ker je orka precej drugačne oblike kot človek (ok, vsaj kot velika večina ljudi;), zato sem ga sešila kar iz cenene črne flis deke in raznih ostankov belega flisa (ostalo od drugih projektov). Tako lahko prideš zelo poceni skozi: 
- narediš dobre obleke v pravih barvah, ki jih zamaskiraš v kostum tako, da se da vse te okraske dokaj enostavno vzet spet dol po pustu ali pa če je otrok dovolj majhen ali bo stvar pižama, to niti ni tako nujno;)
- včasih si otroci zaželijo bit kaj takega, kar je normalno oblečeno in v tem primeru lahko naredite čisto normalno obleko in normalnega fajn blaga in jo bojo lahko nosili še poleti, brez vsega ostalega spodaj:)
- sešiješ kostume iz recikliranega blaga: starih zaves, prtov, rjuh (idealno za duhce...), itd...
- skombiniraš, kar imaš in kar ima kdo, ki ga poznaš in ne rabi, da si sposodiš (tisti klobuček moji sestri že dolgo ni več prav;)
- česar nimaš, pa poskušaš naredit iz kake poceni stvari, ki ni tako grozno zoprna na koži kot tiste plastike, ki jih prodajajo za kostume in se takoj strgajo...
- kar se res splača kupit pri teh večjih otrocih pa so mogoče barve za obraz - vsako masko "doterajo", da izgleda bolj prava, trajajo dolgo in večji otroci se radi poslikavajo, tako da vam bojo prav prišle še na raznih rd zabavah itd... se splača:) Za malčke je pa to no-no - glej prejšnjo objavo:).
"Mate kej za pusta hrusta?"

četrtek, 16. februar 2017

Pustni kostumi za malčice

No, tole je pa en še starejši pust - iz leta 2010! Punčki sta bili takrat stari komaj 2,5 in 1 leto, tako da še nista bili pripravljeni za kake bolj komplicirane kostume, sploh pa ni prišlo v poštev kakšno barvanje obrazka, ki je bilo recimo lani in predlani pravi hit!:) Otroci rastejo...
Ampak za vse, ki imate zdaj malčke, za katere si želite predvsem, da jim je udobno in je realizem in izvirnost maske na drugem mestu, nekaj nasvetov:

1.) NIČ LIČENJA! Razen redkih izjem mali otroci ne marajo risanja po obrazu, zato se odpovejte maskam, ki to neobhodno zahtevajo (večina jih tako ne). Nič ni narobe, če ima zajček navaden človeški obrazek, ok?;) Male živalce imajo vse velike učke in mali nosek in nihče ne bo opazil razlike:D.

2.) Predelajte njihova oblačila, ki jih radi nosijo v pustne kostume. Hoody-ji (majce/puloverji s kapucami) so super primerni za to! Pa pajkice/legice ali žabice spodaj, pa je! Ko na njihova oblačila šivate dodatke kot so repek in ušesa, uporabljajte večje šive in lažje boste potem odparali zadevo dol:).
3.) Pomagajte si z dodatki - ušesa tega zajčka so našita na rajf. Tako je majčka ostala nepoškodovana:) In tako reč je zelo enostavno sneti, če si to zaželiš...

4.) Ostali dodatki naj bodo narejeni tako, da jih lahko otrok sleče neodvisno od svojih oblek. Torej, da če noče več bit v kostumu, lahko to enostavno naredi, pa ga zato ne bo zeblo.

Tale pingvinčica ima mini gamaše za svoje pingvinje nogice in sešito ogrinjalo v obliki pingvina...

Če pa bi ji bilo vroče, ali bi ji šel na živce kljun, bi lahko ogrinjalo brez težav odvrgla in ostala oblečena normalno v žabicah in majici:)

5.) Pustite lase na miru! Kakor izgleda srčkano, če so ušeska miške iz laskov malčice, pa večina v tem procesu ne bo uživala in če je dnevno ne maltretirate s kakšnimi hudimi pričeskami, bo svojo nejevoljo verjetno tudi pokazala... Če imate doma že od malega uvedeno friziranje male malčkaste glavice, se ji bo pa verjetno še dobro zdelo. Meni so se tisti trdno speti čopki vedno zdeli zelo neudobni, da ne rečem boleči, zato tega nisem počela svojima puncama, dokler si sami nista zaželeli kakšnih frizuric, kar je bilo pri nas že v šoli... (pa še zdaj izbiramo bolj mile variante;)
6.) Pri dizajniranju kostuma, pomislite na to, kje bo zabava - ali bodo šli z vrtcem na sprehod in je važno, da se vidi, kaj je čez bundo ali bodo imeli rajanje v vrtcu in je važno, da malčku v kostumu ne bo prevroče... Včasih na to opozorijo že vzgojiteljice, se pa splača mislit na to, tudi če greste sami na kakšen karneval. Otrokom je silno všeč, če se vidi, kaj so:). Zato so taka ogrinjala super, ker jih lahko oblečeš čez eno ali pa čez 5 plasti oblek:). Tako kot dodatki, rajf lahko natakneš na kapo ali pa na kapuco od majce:)

Upam, da vam bo kaj od tega koristilo pri načrtovanju kostuma za vaše malo bitje, da bo lahko vzljubilo ta veseli norčavi praznik kot se za normalnega otroka spodobi:). Malčkom je takrat pogosto vsega preveč - ampak veliko tega jim lahko olajšamo: kostumu naj bodo udobni, ničesar naj ne bo škoda, vse naj se da slečt. Ko jih peljemo na karneval, jo popihajmo malo stran, ko pridejo kurenti, ker zganjajo res hud hrup in če bo malega zanimalo, se počasi približujemo... Krofov tako ne bojo imeli preveč;) In tako je lahko pust z malčki prav lušten:).

torek, 14. februar 2017

Srčkasti ravioli

Lani za valentinovo nisem nič objavila, kar pa še ne pomeni, da nismo nič delali:) Pri nas doma gre ljubeze skozi želodec - in to pri vseh - tudi pri otrocih:). In VSI obožujemo domačo pašto (oz. domače testenine;). Zakaj ne bi torej naredili srčkastih raviolov? Z rdečo paradižnikovo omakico, ki jo tudi vsi obožujemo?
Nobenega pametnega razloga, ne? No, vidite;). Srčkastih raviolov ni nič težje naredit od navadnih: zamesiš testo (ali pa to prepustiš multipraktiku ali tahudemu mikserju: cca 100 g moke na vsako jajce, lahko pa naredite vegansko varianto brez jajc, samo z vodo) in med tem, ko testo počiva, narediš nadev po želji (dobra je recimo špinača s skuto/ricotto). Nato zvaljaš plahte testa na debelino nekje na 5-6. stopnji na testeninarju (za bolj navdušene uporabnike priporočam Ampio ali Imperio ali Atlas, ampak to dvoje je tako ista firma).
 Potem nadevaš male kupčke nadeva na eno plahto (na sliki zgoraj) in jo pokriješ z drugo plahto. Dobro zatesniš robove tako da gre ves zrak ven, kot to dela zlatolaska spodaj...

In izrežeš s srčkastim piškotarčkom (izsekovalcem za piškote, ampak to se tako neumno sliši!), kot dela zlatolaska na sliki zgoraj. Lahko naredite različno velike srčke! priporočam, da imate vsaj enako število piškotarčkov kot otrok, sicer boste morali pazit na vrstni red - vsak enkrat in potem spet od začetka... Ja, učenje s poskusom IN napako:D. Zdaj že vem vsak dobi svojo plahto testa, na katero nakapljam kupčke in vsak svoj piškotarček in potem je mir:). Tekoči trak je še malo zahtevna operacija in gre samo, če ima vsak najrajši točno tisti del, ki ga dela (in da ga tudi zna delat - kar se pa ne poklopi vedno:D)...
Če pa bi se kdo rad še posladkal, se lahko s čokoladnimi srčki, to je naša obvezna valentinovska sladica, ali pa s srčkasto rdečo malinovo torto, ali pa če kdo rabi samo malo idejico za originalno darilce, lahko napiše ljubezensko pisemce ali pa  naredi srčke srečke...
Lepo praznujte, če praznujete ali se imejte, če ne:)

sobota, 11. februar 2017

London - ustvarjanje

Ker ne gremo velikokrat kam daleč, sem si želela, da bi ostalo to potovanje malim v lepem spominu - in za to se splača malo potrudit:). Da jim ne bi bilo dolgčas na letalu/v avtobusu/v hotelu, če bi bilo mrzlo in deževno in ne bi mogli bit ves čas zunaj... sem naredila vsakemu eno spiralno zvezano knjižico:
Notri so bile sprintane nalogice v zvezi z londonom, večina iz activityvillage: labirinti, iskanje besed v kvadratu črk, napisat kaj o vsaki znamenitosti, ki smo jo videli, kako jo narisati...
Nekaj pa sem jih naredila posebej in vzela na letalo lepilo, da bi lahko sestavili rdeči dvonadstropni avtobus že tam (no, na letalu je to delala samo zlatolaska, temnolaska se je igrala s tangramiji, mali princ je pa vse skupaj prespal:D). Je pa zato ustvarjal doma:
 V žepku knjižice je imel torej vsak otrok narezan (ker na letalo ne smeš nest škarij) rdeč in črn papir za rdeči avtobus in en origami kvadratek za zgibat  letalo - tudi to so delali šele doma in potem so preizkušali, katero boljše leti (na srečo, ker potniki verjetno ne bi bili navdušeni nad takimi preizkusi;)... In komentirali, da je na srečo pravo letalo letelo boljše kot ta papirnata:D. Jah, no, nismo ravno strojni inženirji;)...
 Doma smo naredili tudi London eye (Londonovo oko), zelo shematično in zelo na hitro (iz kartona in z zrakom napihnjenih vodnih balončkov), vendar je delovalo (se vrtelo) zelo dobro in mali so bili navdušeni:). 
Kako naredite? Iz večje kartonaste škatle odrežete krog (če je škatla manjša, zalepite dva dela skup, pravokotno enega na drugega, da pregibi ne bojo motili, nam se je dobro obneslo:), napihnete vodne balončke, jih s selotejpom prilepite na obod in v sredino zapičite žebelj, za katerega otrok potem drži krog in ga vrti - fijuuuuu:
 Tako smo še cel teden ustvarjali, ko smo prišli nazaj:). Gugl mi je pomagal najt nekaj idej, nekaj pa se nam jih je utrnilo sproti. Zlatolaska je naredila plakat, da je cel izlet predstavila v šoli in nanj nalepila letalsko karto, hotelski listek, slušalke iz avtobusa, papirnato letalo, ki ga je zgibala, kronico iz wc rolice (za kraljico, kakopak;), ki jo je pobarvala in stražarja iz starinske ščipalke, ki ga je pobarvala in mu nalepila kučmo iz traka kosmatega blaga:
 
Pa pesmice ne smem pozabit! To sem našla čisto slučajno, ko sem brskala za temi idejami in uspela pogledat, kljub temu, da je res zafnano, ampak mali so čiiiiiisto navdušeni! Zlatolaska je celo zapela pred razredom (in kazala z rokicami:) Pa še naučili so se nakaj besed po angleško, kar je vedno bonus:). Sošolčki navdušeni, učiteljice navdušene, mala pa sijala od sreče:).

Tako - če greste kam med počitnicami, da imate par idej, kako zadevo naredi še bolj nepozabno svojim otrokom:).

četrtek, 09. februar 2017

Londonski prirodoslovni muzej

Zadnji dan smo si vzeli za muzeje, ker je ves čas kazalo, da bo to deževen dan, čeprav na koncu sploh ni bil (kot rečeno, je bilo ves čas prekrasno sonce:).
Končno smo se slikali ob slavni telefonski govorilnici (oz. celo dveh, ki smo ju imeli vsak dan tik pred nosom - beri: hotelom), da smo imeli referenco za ustvarjanje kasneje doma (pride v eni od naslednjih objav)
Potem smo zavili v impresivno stavbo prirodoslovnega muzeja:
kjer imajo maketo sinjega kita v naravni velikosti!!! Pa kup ork zraven! Verjetno ni treba posebej poudarjati, da so bila to nebesa za najinega malega:)...
Imajo tudi posebno sobico za otroke, kjer se vse sme prijet:). Vse je "hands-on" sistem in večina stvari je na pladenjčkih, ki si jih odneseš k mizi in raziskuješ...
Tam lahko na primer z voščenko preneseš strukturo kačje kože na papir (podrgneš po papirju, pod katerega položiš kačjo kožo - imajo eno ogromno, cca 2 m dolgo!)
Malčki lahko iščejo, v katero obliko paše katera školjka...
Imajo pa tudi čiiiiisto tapravo žago ribe žagarice!!! Nebesa za mojega malega, ki si je želel bit (in bil) žagarica lani za pusta!
 
In če se kdo še sprašuje, ali otroci res kaj odnesejo od muzejev, sploh taki bolj mini... vam lahko zagotovim, da (vsaj moji) ja! Punci še zdaj vsake toliko govorita o ogroženosti nosorogov, ker je bila tam fajn predstavitev o tem (interaktivna, da si dvigoval neke pokrovčke in so spodaj odgovori, itd)... In mali se spomni verjetno še vseh rib, ki smo jih videli tam (vsekakor večih kot dva šolana biologa:D).
 Lepo se imejte v Londonu! Ali pa v prirodoslovnem muzeju tukaj, ki je tudi krasen:) Ali pa doma ob gledanju slikic hudih živali...

torek, 07. februar 2017

Igrišče princese Diane v Londonu

To enostavno morate videt! Vem, zakaj bi gledali neka druga igrišča, nekje daleč, če imamo svojih dovolj, saj so v Sloveniji (ok, vsaj v Ljubljani) na vsakem koraku itd., itd... in če itak ne nameravate it tja prav v kratkem, verjetno celo ne dokler bojo vaš podmladek še zanimala igrišča? 
  
Ma, zato, ker je to igrišče res nekaj posebnega! In se splača pogledat, kaj vse si ljudje izmislijo, kaj vse naredijo in kako noro dobro naredijo, že čisto tako, da vidiš, kako lep je lahko svet:). In imaš tisti topel občutek, ko vidiš, kako se je nekdo potrudil za otroke... In mogoče se najde kak podjeten oči (ali tesarsko-navdušena mami), ki bi kaj takega (mogoče v malenkost manjšem merilu;) naredila svojim otrokom na lastnem dvorišču:). Ali pa mogoče kdaj zaide na ta blog kak krajinski arhitekt, ki dobi luštno idejo za otroško igrišče, nikoli ne veš - dobre ideje se splača deliti:)...
In če ne drugega - lepe stvari je luštno gledat:). Pa seveda če ste kdaj v Londonu z otroki, le zavijte tja (brez otrok smete na to igrišče samo pol ure zgodaj dopoldne (mislim da okoli 9:30):D, kar mi je sploh všeč, hehe, ker je res namenjeno otrokom:).
Kaj vse torej imajo tu, da nas je takooo navdušilo, da smo šli tja kar 2x v 3 dneh?
 
Uf, imajo svašta! Oz. vse mogoče za vse slavistke;). Imajo tisto prekrasno gusarsko ladjo v naravni velikosti na peščenem igrišču, ki je ves čas polna in kjer je največ otrok in kjer so tudi najini prebili veliko večino časa (kar je bilo sploh super, ker sva se midva lahko usedla in uživala:)
Vse okoli barke je bilo v stilu: tu je bil krokodil iz kamenja
pa iz ogromnega kamna izdolbena školjka, kamor se je usedla naša mala morska deklica

Imajo pa tudi poseben kotiček med zelenjem z velikanskimi glasbili, ki ne samo da čisto res delujejo, ampak so celo uglašena!!! Če bere to kdo, ki ima namen kaj takega naredit - to, da je zadeva uglašena, je čisto drugače! Izkušnja je tako prav čarobna tudi za starše, ne samo za otroke, ki bi uživali tudi v navadnem hrupu;)
Potem je tu Indijanska vasica s totemi,...
vigvami...

iz katere vodi lep obok iz ovijalk na drugo stran, do igrišča za malčke:
kjer vidite krokodila, ki so mu morali vsi mali dat glavo v usta:D

manjše tobogane in še kup drugih luštnih igral
Pa hišice na količkih

in gugalnica žaba...
Vmes so posejane še raznorazne živali, recimo gigantske lesene ovce

In za nameček so v tem parku celo udomačene veverice, ki ti pridejo jest iz roke!
 
Ne verjamete? Poglejte sami:) Nam je dala bica s seboj zlatolaskine najljubše kekse (medene palčke), ki so polni oreškov in je ena zvedava veverička takoj prišla pogledat... in jedla in jedla:) Na srečo smo imeli s seboj tudi oreške (ker so najini otroci pregovorno ves čas lačni in so oreški super praktični za potešit male lakote, zato jih skoraj vedno nosim s seboj, če se oddaljimo od doma več kot 1 km:).
In pred vhodom na igrišče stoji ne vem koliko sto let star hrast oz. njegovo deblo, iz katerega je pred žnj leti nek izredno nadarjeni rezbar izrezljal kopico škratov, ki se držijo debla in kukajo/visijo iz razpok... Zadevo so potem restavrirali in postavili v kletko, da lahko zdaj vsi mimoidoči občudujemo to lepoto!
Uživajte vsi, ki greste v London!

četrtek, 02. februar 2017

Svečenica - posadimo želje

 
Leta 2012 sem pisala, da nimam pojma, kaj je svečenica in je ne praznujemo, ker nismo verni. Ampak časi se spreminjajo: medtem so otroci malo zrasli, preselili smo se, zaključila sem vse svoje hude projekte in ne, še vedno nismo verni, tako zelo se časi vendarle še niso spremenili;), sem pa vmes dobila eno luštno knjigico z raznimi običaji, praznovanji itd... za otroke, kjer je tudi svečenica in kjer piše, da se takrat po tradiciji je palačinke (za to je vsak izgovor dober, ne?). 
 
Ampak to še ni to: na nekem blogu sem našla tale čarobni običaj, ki je poceni, prijazen, neskomercializiran in pravi balzam za povezovanje družine. Čeprav običaj ni od tu, je tako čaroben, da ga morate poskusit! Samo poskusit, vsaj enkrat, no! Potem vas bo tako in tako očaral;)
 
 Cela družinica skup sedi za mizo in vsak na svoj papir nariše in/ali napiše svoje želje za naslednje leto. Lahko so kakršnekoli, brez cenzure, ker jih nihče ne bo videl:).
 
Lahko jih pa seveda pokažete celi družinici, za kar se bojo verjetno odločili vsi mali otroci:)
Potem vsak svoj papirček zvije v majhen svitek
in ga posadi v lonec z zemljo (sliki sta iz različnih let, zato je spodaj lonec že bolj zmahan:D).
 
 Nanj potresemo malo zemlje, potem pa nad listke posadimo še vsak eno čebulico kake lepe rožice.
 
Spet zasujemo z zemljo, 
 kar je lahko bolj ali manj packasto:D
vtaknemo vanjo svečke, zemljo zalijemo in prižgemo svečke:
Če le lahko, pustite otrokom, da vsaj pomagajo prižigat svečke.
 Tako bo vse skupaj še bolj čarobno...
Gledamo plamenčke in pustimo dobre želje, da zaplavajo v eter...
 
Mi delamo to že 4. leto zapored in otrokom (in tudi nama) je še vedno (ali pa vedno bolj) všeč! Svetloba svečk in lepe želje v zraku... pa tista tanka nevidna nit med nami... postane ob takih trenutkih skoraj oprijemljiva...