torek, 12. julij 2016

London - 2. dan

Naslednji dan nam je dopoldne še veljala karta za bus (velja 24 ur, če bo kdo šel, kar je zelo praktično!) in smo to seveda izkoristili in se zapeljali do kitajske četrti:
spet smo gledali njihove strehe z milijonom dimnikov (to je zato, ker so včasih imeli v vsaki sobi svoj kamin in posledično toliko dimnikov):
 
Našli smo njihov značilni poštni nabiralnik:
 Se sprehodili čez nekaj parkov (londonski parki so res vredni obiska! Lepa narava in prijazni ljudje):
Obiskalki smo tudi v največjo 6 nadstropno trgovino igrač, kjer smo našli igračko - globokomorsko ribo z lučko, tisto, v katero je bil našemljen oči za pusta lani! In seveda si je vsak lahko izbral eno:) - samo otroci, oči je ostal brez te ribe, ni nič jokal:D.
 Videli smo smešne kraljičine "stražarje" - narekovaji so zato, ker so oni tam samo zaradi lepšega - stražijo v resnici gospodje z brzostrelkami, ki so par korakov stran:D
Ko sva videla to steno, si nisva mogla kaj, da ne bi posnela ene "rock naslovnice", kjer so bili najini otroci na smrt utrujeni, ki, kot vidite, z dušo in telesom, besedami in mimiko razlagajo, da ne morejo narediti niti koraka več...:
In glej ta čudež! Ko smo končno prispeli spet do parka, samo čez cesto, so ti božčki oživeli in očitno dobili neko adrenalinsko injekcijo, ker so se potem podili po njem še 1 uro, plezali po drevesih, tekali sem in tja, se skrivali pod drugimi drevesi in v grmovju...
Skratka - utrujenost je očitno zelo relativna oz. lahko izgine ob pogledu na tako drevo:)... V naslednjem parku smo hranili papige in o utrujenosti sploh ni bilo niti sledu:) Pri otrocih, se razume;).
Mimogrede: to je najsevernejša divja populacija papig (sem so jih kakopak prinesli ljudje, vendar so sedaj divje v naravi - čeprav jih izgleda redno hranijo:)
In ko smo pozno popoldne prispeli na igrišče v spomin princesi Diani, je to spet delovalo na najine male kot hudo poživilo:). Ampak več o tem prihodnjič, ker je to otroški blog in si to igrišče res zasluži posebno pozornost:)

četrtek, 07. julij 2016

London - 1- dan

Pa smo šli! Kooončno, a ne?;) Vemo kam, imamo kovčke, čas je, da odletimo (po adrenalina polnem čakanju, ali nam bo uspelo pravi čas dobit potne liste, ker sem spakirala tastare:D -jap, to se zgodi, če celo noč poslikavaš kovčke in pakiraš celo dopoldne po tej noči;). No, konec dober, vse dobro:
 Potovali smo z nizkocenovnim letalom in to popoldne, ko so najini otroci že lačni (čeprav smo prej jedli, ampak potovalna mrzlica naredi svoje in noben ni pojedel kaj dosti kosila doma), zato sem naredila malico za na letalo - vsak je dobil svojo škatlo in tako ne bi bil problem, tudi če bi morali sedet ločeno:
Vendar so omagali, še preden bi lahko kaj pojedli...
 
 Srečno smo prispeli do hotela - sredi noči sicer, zato se je podmladku zdelo, da se grozno izgubljamo, čeprav se v bistvu niti nismo... Naslednji dan je ta ulica izgledala vsem pol krajša, se mi zdi;)
 In že prvi dan smo preizkusili njihov slavni dvonadstropni avtobus:). To je po pričakovanjih otrokom dogajalo na polno! Po sami sreči smo izbrali takega z odprto streho in po še večji sreči je bil to prekrasen sončen dan! Resno - vse 4 dni v Londonu ni nikoli deževalo (česar ne bi mogla rečt za letošnjo Ljubljano! Za katerekoli 4 dni do takrat:D) in bilo je zelo toplo! Lahko verjamete, če jaz (beri: zmrzljivka) to rečem! In tega tudi ne bi mogla rečt za letošnjo Ljubljano...  
*Ja, bila sem zmatrana od cele noči pakiranja in poslikavanja unih kufrov;).
Najprej nekaj znamenitosti, da boste verjeli, da smo bili res tam;) Nelsonov spomenik:
 
Brez Big Bena tako ne moreš napisat objave o Londonu;)
 
In še London eye, za tiste, ki ste angleško prestolnico zadnjič obiskali pred olimpijskimi igrami in ga še niste videli - meni ni bilo nič jasno - kako da se tega nič ne spomnim:D?
 Na južnem bregu Temze je luškano sprehajališče, kjer smo kar dolgo iskali svoje priljubljene lučke, narejene samo iz sadja, mleka ipd... brez dodatkov (no artifitial anything)! Našli smo jih na mali tržnici malo stran od sprehajališča in čisto v kotu, ko smo že vsi obupali, ker nismo videli nikogar z lučko, čeprav je bil prekrasen sončen dan... Ampak na koncu smo jih le dobili - zahvala za to gre pa očiju, ki jih je na koncu le našel, hehe:). 
A kako vemo, da so naše priljubljene, če še nikoli nismo bili tam in jih drugje ne prodajajo? Ker smo jih že delali - izdali so namreč knjigo 50 lučk, ki sem jo dobila za rd in zaenkrat naredila iz nje 20 različnih:). Ker smo jim bili tako simpatični iz te male države, pa je njihova knjiga vseeno prevedena v naš čudni jezik in ker smo si izbrali vsak drug okus, so nam potem eno kar šenkali:)
 
 Na sprehajališču je polno zanimivega dogajanja, naju je očaral ta živi kip:
 
 Ko pa smo se spet vozili z busom, pa smo videli na eni starinski palači izobešeno tole zastavo s smajlijem - mora ti naredit lep dan:):
 Joj, tole vam vseeno moram pokazati, čeprav je že dolg post: to je hiška, ki je navdihnila nekega peka, da je spekel svoji hčeri večnadstropno poročno torto, kakršne poznamo še danes (to je še ena dobra stvar tega busa, da zveš take bedarije, ki jih sicer ne bi;)...
 
Peljali smo se mimo in potem še čez londonski most:
In nekateri vidno utrujeni...
Drugi pa čisto v elementu... (na srečo smo imeli tiste knjižice s sabo, sicer bi težil, vožnja kar traja;)
 smo se odpeljali nazaj v hotel. Nekateri so omagali že na avtobusu (na zadnjem busu smo šli kar v spodnje nadstropje, da ni pihalo zvečer:).
* Če se slučajno odpravljate v London z otroki in majhnim proračunom, priporočam tele povezave, kjer je veliko fajn idej, ki ne stanejo veliko (ali so čisto zastonj:) in so otrokom zanimive (sem pred izletom prebrskala vse mogoče;), ker kot rečeno - če ne greš pogosto, si želiš dobro izkoristit - najt stvari, ki bojo vsem zanimive in ostale v lepem spominu, pa da ne drviš samo iz ene stvari na drugo, ker to je načrt za polom (vsaj z otroki):
http://thetrustedtraveller.com/30-free-london-attractions/
http://fouraroundtheworld.com/things-to-do-in-london/
http://worldtravelfamily.com/london-for-kids-free-highlights-family-travel-blog/
http://worldtravelfamily.com/grant-museum-zoology-great-free-london-museum-kids/

Lepo potujte, če kam greste!

četrtek, 23. junij 2016

Poslikani kovčki za lepe počitnice

Ko smo šli za nekaj dni v London, kot ste ugotovili v prejšnji objavi, smo lahko prinesli na letalo vsak en kos ročne prtljage in ker sva kupila samo eno kos velike prtljage za 5 ljudi, je bilo fino, da bi v ročne čim več šlo (bil je še maj, ko zna bit mraz). Ker nameravamo še kdaj kam it in sva z mami našli zelo ugodne in luštne kovčke za ročno prtljago (in še narejene v Sloveniji:), sva kupili vsaka enega za moje male. Da bi vedeli, kateri kovček je čigav, da bi jih hitreje našli na letališču in da bi jih rajši sami vlekli za seboj, pa sem jih poslikala:
Ribice za malega riboljubca:
Vila za mojo nežno temnolasko:
Škratek za škratovsko kraljico (ona je dobila drug, star kovček od bice in ga ne zamenja - sploh zdaj, ko je gor škratek:) Na sliki se ne vidi najboljše, ker se ta kovček sveti in ga je grozno težko slikat...
In še oznake za kovčke - na drugi strani so kontaktni podatki, vse skupaj pa je laminirano in napeljano na močno vrvico:
Ko sta punci šli na letovanje, sem bila presrečna, da sem to že uredila:). Tako samo zavežem oznako na kovček in vanj nadevam stvari, pa je. Nobenega iskanja dovolj velike potovalke, nobenega vlačenja mojih stvari za plavanje v nekih vrečkah, ker sem pač tisti teden brez te potovlake:D, nobenega iskanja, katera potovalka je zdaj naša... Že od daleč se vidi: tale poslikan kovček:).
A bi še kdo rad imel poslikan kovček? Barve so se super obnesle, zaenkrat se ni še nič spraskalo dol, je pa res treba it večkrat čez, da se lepo vidi:).

torek, 21. junij 2016

Presenečenje!!!

Če nimaš ravno veliko denarja in imaš 3 otroke, navadno ne greste prav pogosto na potovanje. (Mi si privoščimo 1 na leto, zadnji dve leti, hehe. Prej pa odkar je bila temnolaska še mini, zlatolaska pa še v bušiju, nismo šli nikamor (ne vprašajte, zakaj;). Ampak otroci odraščajo in potovanja postajajo spet bolj zanimiva...) In če je nekaj tako redko, se splača potrudit, da bi imeli od vsega skup čim več in bi ostalo malim v spominu. To je dobra stran tega, da si na kantu, hehe, vse je ful bolj zanimivo:D.
In ker smo tik pred počitnicami, ena idejica, kako otrokom povedat, da greste nekam na potovanje/izlet. Ja, vem, lahko jim samo rečeš: gremo tja in tja in konec komedij. Ampak zakaj bi si naredil življenje tako preprosto, če ga lahko zakompliciraš?:D Komedije so zabavne!
Kaj morate torej naredit? Nič strašnega v bistvu, hitro gotovo in mogoče imate celo balone že doma:). Naredila sem igrico, ala pikado s sporočilom v balonih. Koga zanima, kako?

Narežete listke, na vsakega napišete po eno črko iz stavka, ki bo nastal, za presledke pa pustite prazen listek. Nato jih ali oštevilčite ali pa zadevo še malo zakomplicirajte in namesto številke napišite račun, da bojo vaši mali vmes še vadili računanje in poštevanko:). Sama sem na polovico papirčka napisala črko, na drugo polovico pa račun (glej sliko zgoraj).  Potem vse te listke zvijte v rolico in dajte vsakega v svoj balon (glej sliko spodaj).
Balone napihnite in navežite v obliko, ki vam je všeč (glej prvo sliko) - jaz sem naredila nek improviziran oblak z malim sončkom zadaj - simbolno, ker smo leteli z letalom in simbolno za vreme v Londonu, kamor smo šli:). Zato so bili tudi baloni modri in en rumen. (Čeprav smo tam dejansko imeli krasno sonce, če koga zanima:).) 
* Če bi delala presenečenje za valentinovo, bi naredila iz balonov rdeč srček (kako originalno, a ne?:D), za veliko noč pirh ali zajčka, za novo leto pa smrekico ali pa bi bili baloni bunkice na smrekici iz papirja, recimo. Pač nekaj na temo, ker si rada kompliciram življenje;). Če se vam ne da v štacuno, pa imate doma raznobarvne balone, pa se verjetno noben ne bo pritoževal, če jih boste samo zavezali v en šop in to je to:). 
** Če nimate časa, lahko tudi celo sporočilo napišete na en listek, ki ga date v en balon, ostali baloni pa sl prazni in pač pokate, dokler ne pridete do sporočila, vse je ok:).
 Zdaj pa zabavni del! Za puščice zalepite buciko ali risalni žebljiček (ta ne dela tako dobro, bucika je veliko boljša!) na palčko ali svinčnik, ki vam ga ni škoda metat po tleh. 
Potem nalepite balone na steno, spodaj lahko date kakšno preprogo ali kaj podobnega, da zavarujete tla, če želite, ker tiste palčke z bucikami bojo frčale okoli;). In pokličite otroke!
Velike in male, seveda, vsi bojo radi metali "pikado" v balone, da bi izvedeli skrivnost!
 Po vrsti vsi člani mečejo pikado (recimo 3x, ampak naj bo vsaj 2x, sicer bojo čisto nesrečni, ker nimajo drugega poskusa;) in čim predrejo balon, grejo po listek, ki pade na tla, ga razvijejo in...
 
izračunajo. Da bi imeli obe pupi kaj počet, sem nekatere račune dala za seštevat in odštevat (za tamalo) in druge za množit in delit (za taveliko) (tamali je dovolj užival samo v pokanju balonov, ni rabil računat:D). Potem sta napisali rezultat na liste, da je počakal na ostale.
Počasi so se baloni redčili...
 
In listki množili:)...
In ko so bili vsi na mizi, sta lahko prebrali: "WE ARE GOING TO LONDON!"
 

Potem nisva več nič slikala, ker so tako veselo skakali in se veselili, da bi bilo škoda zamudit trenutek:). Res popolna sreča:) Pa tako poceni in nič dela:)... Temu se reče pravo "cost-benefit" razmerje, hehe!
Kako bo/ste pa vi presenitili svoje drage s počitnicami?

četrtek, 16. junij 2016

Očetovski dan

Ste vedeli, da imajo tudi očetje svoj dan? Jap, 3. nedeljo v juniju. Ja, to je kmalu, zato vam pa pišem;). Mi ga vedno obeležimo:). Na srečo je v ravno času koncertov, ko lahko svojim po duši mladim očetom pričarate kakšno noč pozabljenih žurerskih dni ali pa nostalgičen večer v dvoje, če mu je to bližje;). Ljubi alfa samček že po tradiciji dobi kadar je le možno karto za Dylanov koncert, ker je pač njegov veliki oboževalec:). (Včasih je treba sicer malo improvizirat, recimo lani je  dobil samo eno in šel sam na koncert, ker je bila "letina" bolj slaba, hehe, ampak se je baje vseeno zelo dobro imel. Sem pa prej klicala njegovega prijatelja/tudi oboževalca, če gre, da bi šla skupaj, vendar ni šel.) Ampak vsako leto Dylana ni blizu. Mislim, da dotično leto, iz kateterga so slike, celo ni pripotoval niti v Evropo, zato smo se znašle drugače:

Punci sta mu narisali/pobarvali (ena to, druga drugo) njegovo najljubšo žival, čmrlja, seveda:). In oči je bil ganjen in očaran nad tem, kako dobro sta ga zadeli!

Mami pa? Hehe, no ta se je zabavala z varekino in zeleno majico:).

Nastali so takile beli flekci, katere sem potem lahko potiskala s štampiljkami čmrljev, ki jih zbiram;).

 Kot lahko vidite, imam že kar zbirko;)

Ne, saj se hecam, večina je iz istega seta;)

Pa v glavnem so samo pobarvani različno, edino spodnji je iz drugega štosa:

Ko se je črnilo posušilo, pa sem jih še pobarvala s flumastri za tekstil.   

Zakaj sem se odločila za to trapasto tehniko, da izgleda, kot da je poklicni pleskat?

Več razlogov: prvič: njemu je ta stil všeč:).Meni pa tudi:)

Drugič lahko v bele oblačke lepo odtisneš čmrlja, ki se na zeleni podlagi ne bi videl. A zakaj ne bela majca potem? Ma, kdo si res želi bele majce? Po vseh žnj reklamnih, ki jih nosimo, ker jih pač dobimo;)... mu bele res ne bom dajala;) Ker ima rad zeleno;).

Kaj pa boste vi dali letos svojim ljubim očetom za očetovski dan? Mamice jim lahko naredite tele srčke - srečke, v postu čisto spodaj; to bi znalo biti precej popularno, če napišete prave reči;). Ampak če se preveč poznata, se vam zna zgodit to, kar se je pri nas: obdarjenec je spraskal nekaj srečk, da je našel pravo za tisti trenutek, hehe:D. Kar je po svoje še boljše - dobi točno tisto, kar si takrat želi;).
A kaj pa moj oče? Hehe, on ne bi bil preveč srečen s tako majco:D. On je dobil enkrat knjigo, drugič skodelico, itd... pač take malo manj odštekane reči, ker na koncert ga ne bi spravila;).