četrtek, 23. junij 2016

Poslikani kovčki za lepe počitnice

Ko smo šli za nekaj dni v London, kot ste ugotovili v prejšnji objavi, smo lahko prinesli na letalo vsak en kos ročne prtljage in ker sva kupila samo eno kos velike prtljage za 5 ljudi, je bilo fino, da bi v ročne čim več šlo (bil je še maj, ko zna bit mraz). Ker nameravamo še kdaj kam it in sva z mami našli zelo ugodne in luštne kovčke za ročno prtljago (in še narejene v Sloveniji:), sva kupili vsaka enega za moje male. Da bi vedeli, kateri kovček je čigav, da bi jih hitreje našli na letališču in da bi jih rajši sami vlekli za seboj, pa sem jih poslikala:
Ribice za malega riboljubca:
Vila za mojo nežno temnolasko:
Škratek za škratovsko kraljico (ona je dobila drug, star kovček od bice in ga ne zamenja - sploh zdaj, ko je gor škratek:) Na sliki se ne vidi najboljše, ker se ta kovček sveti in ga je grozno težko slikat...
In še oznake za kovčke - na drugi strani so kontaktni podatki, vse skupaj pa je laminirano in napeljano na močno vrvico:
Ko sta punci šli na letovanje, sem bila presrečna, da sem to že uredila:). Tako samo zavežem oznako na kovček in vanj nadevam stvari, pa je. Nobenega iskanja dovolj velike potovalke, nobenega vlačenja mojih stvari za plavanje v nekih vrečkah, ker sem pač tisti teden brez te potovlake:D, nobenega iskanja, katera potovalka je zdaj naša... Že od daleč se vidi: tale poslikan kovček:).
A bi še kdo rad imel poslikan kovček? Barve so se super obnesle, zaenkrat se ni še nič spraskalo dol, je pa res treba it večkrat čez, da se lepo vidi:).

torek, 21. junij 2016

Presenečenje!!!

Če nimaš ravno veliko denarja in imaš 3 otroke, navadno ne greste prav pogosto na potovanje. (Mi si privoščimo 1 na leto, zadnji dve leti, hehe. Prej pa odkar je bila temnolaska še mini, zlatolaska pa še v bušiju, nismo šli nikamor (ne vprašajte, zakaj;). Ampak otroci odraščajo in potovanja postajajo spet bolj zanimiva...) In če je nekaj tako redko, se splača potrudit, da bi imeli od vsega skup čim več in bi ostalo malim v spominu. To je dobra stran tega, da si na kantu, hehe, vse je ful bolj zanimivo:D.
In ker smo tik pred počitnicami, ena idejica, kako otrokom povedat, da greste nekam na potovanje/izlet. Ja, vem, lahko jim samo rečeš: gremo tja in tja in konec komedij. Ampak zakaj bi si naredil življenje tako preprosto, če ga lahko zakompliciraš?:D Komedije so zabavne!
Kaj morate torej naredit? Nič strašnega v bistvu, hitro gotovo in mogoče imate celo balone že doma:). Naredila sem igrico, ala pikado s sporočilom v balonih. Koga zanima, kako?

Narežete listke, na vsakega napišete po eno črko iz stavka, ki bo nastal, za presledke pa pustite prazen listek. Nato jih ali oštevilčite ali pa zadevo še malo zakomplicirajte in namesto številke napišite račun, da bojo vaši mali vmes še vadili računanje in poštevanko:). Sama sem na polovico papirčka napisala črko, na drugo polovico pa račun (glej sliko zgoraj).  Potem vse te listke zvijte v rolico in dajte vsakega v svoj balon (glej sliko spodaj).
Balone napihnite in navežite v obliko, ki vam je všeč (glej prvo sliko) - jaz sem naredila nek improviziran oblak z malim sončkom zadaj - simbolno, ker smo leteli z letalom in simbolno za vreme v Londonu, kamor smo šli:). Zato so bili tudi baloni modri in en rumen. (Čeprav smo tam dejansko imeli krasno sonce, če koga zanima:).) 
* Če bi delala presenečenje za valentinovo, bi naredila iz balonov rdeč srček (kako originalno, a ne?:D), za veliko noč pirh ali zajčka, za novo leto pa smrekico ali pa bi bili baloni bunkice na smrekici iz papirja, recimo. Pač nekaj na temo, ker si rada kompliciram življenje;). Če se vam ne da v štacuno, pa imate doma raznobarvne balone, pa se verjetno noben ne bo pritoževal, če jih boste samo zavezali v en šop in to je to:). 
** Če nimate časa, lahko tudi celo sporočilo napišete na en listek, ki ga date v en balon, ostali baloni pa sl prazni in pač pokate, dokler ne pridete do sporočila, vse je ok:).
 Zdaj pa zabavni del! Za puščice zalepite buciko ali risalni žebljiček (ta ne dela tako dobro, bucika je veliko boljša!) na palčko ali svinčnik, ki vam ga ni škoda metat po tleh. 
Potem nalepite balone na steno, spodaj lahko date kakšno preprogo ali kaj podobnega, da zavarujete tla, če želite, ker tiste palčke z bucikami bojo frčale okoli;). In pokličite otroke!
Velike in male, seveda, vsi bojo radi metali "pikado" v balone, da bi izvedeli skrivnost!
 Po vrsti vsi člani mečejo pikado (recimo 3x, ampak naj bo vsaj 2x, sicer bojo čisto nesrečni, ker nimajo drugega poskusa;) in čim predrejo balon, grejo po listek, ki pade na tla, ga razvijejo in...
 
izračunajo. Da bi imeli obe pupi kaj počet, sem nekatere račune dala za seštevat in odštevat (za tamalo) in druge za množit in delit (za taveliko) (tamali je dovolj užival samo v pokanju balonov, ni rabil računat:D). Potem sta napisali rezultat na liste, da je počakal na ostale.
Počasi so se baloni redčili...
 
In listki množili:)...
In ko so bili vsi na mizi, sta lahko prebrali: "WE ARE GOING TO LONDON!"
 

Potem nisva več nič slikala, ker so tako veselo skakali in se veselili, da bi bilo škoda zamudit trenutek:). Res popolna sreča:) Pa tako poceni in nič dela:)... Temu se reče pravo "cost-benefit" razmerje, hehe!
Kako bo/ste pa vi presenitili svoje drage s počitnicami?

četrtek, 16. junij 2016

Očetovski dan

Ste vedeli, da imajo tudi očetje svoj dan? Jap, 3. nedeljo v juniju. Ja, to je kmalu, zato vam pa pišem;). Mi ga vedno obeležimo:). Na srečo je v ravno času koncertov, ko lahko svojim po duši mladim očetom pričarate kakšno noč pozabljenih žurerskih dni ali pa nostalgičen večer v dvoje, če mu je to bližje;). Ljubi alfa samček že po tradiciji dobi kadar je le možno karto za Dylanov koncert, ker je pač njegov veliki oboževalec:). (Včasih je treba sicer malo improvizirat, recimo lani je  dobil samo eno in šel sam na koncert, ker je bila "letina" bolj slaba, hehe, ampak se je baje vseeno zelo dobro imel. Sem pa prej klicala njegovega prijatelja/tudi oboževalca, če gre, da bi šla skupaj, vendar ni šel.) Ampak vsako leto Dylana ni blizu. Mislim, da dotično leto, iz kateterga so slike, celo ni pripotoval niti v Evropo, zato smo se znašle drugače:

Punci sta mu narisali/pobarvali (ena to, druga drugo) njegovo najljubšo žival, čmrlja, seveda:). In oči je bil ganjen in očaran nad tem, kako dobro sta ga zadeli!

Mami pa? Hehe, no ta se je zabavala z varekino in zeleno majico:).

Nastali so takile beli flekci, katere sem potem lahko potiskala s štampiljkami čmrljev, ki jih zbiram;).

 Kot lahko vidite, imam že kar zbirko;)

Ne, saj se hecam, večina je iz istega seta;)

Pa v glavnem so samo pobarvani različno, edino spodnji je iz drugega štosa:

Ko se je črnilo posušilo, pa sem jih še pobarvala s flumastri za tekstil.   

Zakaj sem se odločila za to trapasto tehniko, da izgleda, kot da je poklicni pleskat?

Več razlogov: prvič: njemu je ta stil všeč:).Meni pa tudi:)

Drugič lahko v bele oblačke lepo odtisneš čmrlja, ki se na zeleni podlagi ne bi videl. A zakaj ne bela majca potem? Ma, kdo si res želi bele majce? Po vseh žnj reklamnih, ki jih nosimo, ker jih pač dobimo;)... mu bele res ne bom dajala;) Ker ima rad zeleno;).

Kaj pa boste vi dali letos svojim ljubim očetom za očetovski dan? Mamice jim lahko naredite tele srčke - srečke, v postu čisto spodaj; to bi znalo biti precej popularno, če napišete prave reči;). Ampak če se preveč poznata, se vam zna zgodit to, kar se je pri nas: obdarjenec je spraskal nekaj srečk, da je našel pravo za tisti trenutek, hehe:D. Kar je po svoje še boljše - dobi točno tisto, kar si takrat želi;).
A kaj pa moj oče? Hehe, on ne bi bil preveč srečen s tako majco:D. On je dobil enkrat knjigo, drugič skodelico, itd... pač take malo manj odštekane reči, ker na koncert ga ne bi spravila;).

sreda, 15. junij 2016

Darila za vzgojiteljice - potiskane vreče za knjige

Letos se je v vrtcu razplamtela med starši kar pestra debata okoli daril, v kateri se je skupina naših malih bib razklala dobesedno na pol. Sama nisem preveč sodelovala oz. mi je bilo vse ok, ker teh vzgojiteljic še ne poznam tako dobro, saj je mali princ šele letos prišel k njim in kar veliko manjkal. Tako nisem vedela, ali si želijo bolj materialna darila (in kako velika) v obliki bonov, za kar je precej glasno navijalo pol skupine, ali bolj kaj simboličnega, vendar dovolj velikega, s spominsko vrednostjo, za kar je navijala druga polovica (vendar še vedno kupljeno). 
V tem vrtcu ni nobenih pravil glede obdarovanj, kot so bila zadnja leta v prejšnjem in je tu z darili zelo različno: včasih starši ne zberejo čisto nič in ne dajo nobenega darila in to na zaključku vrtca, drugič pa zberejo več kot 170€ samo za konec enega leta vmes... Ne najdem vzorca, ker ni da se tisti prvi vzgojiteljici ne bi nič trudili, niti da bi bili otroci tako nesrečni pri njih ali da bi se onidve ves čas kregali s starši, bili sta fajn:). Mislim, da je bolj odvisno od (premožnosti in načina razmišljanja) staršev in tega, kako dolgo je skupina že skupaj.
Po pravici povedano je to z darili težko. Ker ni pravil in ker so vzgojiteljice tako različne. Včasih vzgojiteljice same jasno povejo in takrat je to najlažje. Ena vzgojiteljica je recimo rekla, da bo zadržala dopis od ravnateljice, da jim ne smemo dajati daril (pred leti, v prejšnjem vrtcu) in nam jih bo dala rajši jutri, ker imamo ravno danes zaključno srečanje:). Bila je fajn vzgojiteljica in pri njej smo vsi vedeli, da si želi kakšno malenkost, tudi v materialni obliki, mislim, da bi ji tudi kakšno razvajanje zelo pasalo. Ne vem več, kaj smo ji dali razen šopka rož, vendar je bila vesela. Vseeno pa se mi zdi, da je bila še bolj vesela doma narejene kartice iz morja...  
Nekatere niso rekle nič, vendar si videl, da so bile zelo zadovoljne z materialnimi darili (the more the merrier) in bi bile majčkeno razočarane, če ne bi bilo nič za v roko prijet (oz. če bi bile res samo stvari, ki bi jih izdelali otroci). Niso se branile niti L'Occitana, niti bonov in se je videlo, da jim pomeni, da je veliko. Vendar takih vzgojiteljic ni bilo veliko...
 
Druga in najboljša vzgojiteljica, kar sem jih spoznala, je večkrat zelo jasno izrazila, da ne želi nikakršnih daril in da ne bo sprejela nič, česar niso otroci sami naredili (in pri njej si vedel, da bo zadevo dejansko dala nazaj) in bila je fantastična vzgojitejlica. Pa bi njej najrajši kaj dala! Saj se da malo znajt in z malo pomoči lahko z otroki  narediš kako lušno uporabno reč;). 
Ni pa to dan v spa-ju, seveda. Čeprav bi bilo zanimivo, če bi jo povabili na domačo masažo, hehe (samo dvomim, da bi katera sprejela - no, mogoče če bi jih lubi/oči povabil;). No, ta dotična najvzgojiteljica si je vidno oddahnila, ko je na zaključku vrtca dobila samo knjigo o ustvarjanju z otroki, pa spiralno zvezane otroške risbice z zahvalami staršev na drugi strani. Bilo je ganljivo in še zdaj sem vesela, da sem "sforsirala", da so res vsi nekaj narisali in napisali:). Ker si je res zaslužila to in ker je bila tega najbolj vesela, ni bila človek, ki bi znal igrat čustva;).
Spet tretja je pojamrala sodelavki v garderobi, da ji ni prav nič všeč, da so ji starši podarili tako veliko darilo, ker se zato neprijetno počuti, pa še tiste blesave obrazce mora zato izpolnjevat... Da bi z veseljem sprejela kakšno malenkost, vendar ne take velike reči (mislim, da so bili ravno boni, nisem 100%).
Četrta in peta sta se pogovarjali, kako bi veliko rajši kot šopek rožic in darila dobili kaj za delat z otroki, želeli sta si vnest kakšne igrače/materiale, ki jih v javnem vrtcu ni bilo... In bi jima to veliko več pomenilo kot dan v spaju... Zelo sta bili veseli lutke, ki sem jo naredila za eno zabavo in potem nisem mela kam z njo, pa sem vprašala, če bi jim kaj prav prišla. Vsak dan so se igrali s tem!
Pri najboljših vzgojiteljicah je to dostikrat tako, se mi zdi... Ker te dihajo za svojo službo in si želijo delat dobro bolj kot karkoli drugega... Te so navadno vesele knjig o ustvarjanju z otroki ali o razvoju otrok, vesele so stvari, ki jih lahko uporabijo pri delu z njimi, idej in podobnega. Vendar to navadno ni ravno visoko na listi možnih daril staršev, vsaj po mojih izkušnjah (pa sem imela otroke v res že veliko skupinah in vrtcih;). Verjetno oni izhajajo iz svojih želja in ker si večina želi dneva razvajanja, je to tako zelo "in"...
Večinoma se starši odločajo za bone za toplice, spaje, masaže, trgovine, prestižno kozmetiko,  ipd..., zraven pa rože in čokolado in to je bolj ali manj vse, kar se idej tiče... V šoli že lažje spraviš čez kako knjigo, učiteljice in knjge gre nekak skup;).
 
Zato bi vas vprašala, vzgojiteljice (in učiteljice): kaj si želite? Zares želite? Ne politično korektno: jaz si želim samo, da so otroci zadovoljni, da se imamo lepo, da se s starši razumemo itd... Ja, seveda je to najpomembnejše, vendar na drugi strani imamo starše, ki so prepričani, da si želite toplice ali bone in tiste, ki mislijo, da je to neosebno - torej: ali si želite na koncu tudi materialno darilo in kakšno (ali vsaj približna vrednost: od x do y €)... Bi bile vesele bona za spa za 25, 50, 80€, ali bi vas to spravilo v zadrego? So vam všeč boni ali vam je to neosebno? 
Imate poln kufer nerodno izdelanih otroških praholovcev ali so to še stvari, ki vam spravijo solze v oči, ker se je vaš varovanček tako zelo potrudil? Da ne bo pomote: razumem obe strani, ker se sama znajdem na eni in drugi večkrat doma;). Zato se pri obdarovanjih trudim najt način, kako bi te stvari bile vseeno uporabne in včasih uspe:).
So vam doma narejene stvari všeč ali bi vseeno rajši kaj kupljenega? Vam je najbolj všeč kombinacija ali se vam zdi, da otroci potem stvar samo uničijo, da je ne morete nikamor nosit? (Vem, da ne smete tako rečt, da otroci uničijo izdelek;), ampak saj veste, kaj mislim: da potem te torbice/majice ne boste nikamor nosile in bo šalčka stala nekje čisto zadaj v kredenci;). 
Dobite rajši več malih daril od svojih malih ali eno veliko od cele skupine? 
 
Svoje mnenje o tem sem povedala že v tistem postu o predpasničkih za tisti dve najvzgojiteljici in se ni bistveno spremenilo. Vendar se strinjam, da so vzgojiteljice različne in si nekatere res želijo draga darila. Vseeno pa nisem prepričana, da jih je toliko... Kakorkoli, ker sva letos izpadla iz mail-liste, tako da so se že napol zmenili in je perje že frčalo, preden sem sploh dobila prvo sporočilo, sem malemu že prej obljubila, da bova kot vsako leto spet delala nekaj za vzgojiteljice in sva to tudi naredila. Tako je bil najin prispevek k skupnemu darilu to, kar vidite na slikah: platnene vreče za knjige, potiskane s krompirjem z bibami - ta del je delal mali. Dobile so pa seveda še bone za spa (kako bi brez;), eterična olja (ki si jih je ena res želela:), blazinico z vsemi imeni vrtčančkov in seveda obvezne rože in čokolado, če sem si prav zapomnila. 

Kaj od tega bi vi najrajši dobile in koliko?

četrtek, 31. marec 2016

April



No, zdaj ko veste, kakšen je naš večni koledar, si lahko pogledate še, kako so izgledali posamezni meseci:) Prvi je bil na vrsti april, ker mi prej pač ni uspelo naredit tega koledarja (naj vas videz ne zavede - z milijoni in milijoni tehle delčkov je kar precej dela - resno! To NI ena neprespana noč, to je NEKAJ neprespanih noči, pa še nisi fertig!... Ne, resno - se kar vleče - vsaj če vse delčke sam dizajniraš, štempljaš oz. narišeš, pobarvaš, laminiraš... Samo prijateljsko opozorilo, da ne bi 2 dni pred koncem meseca obljubili, da bo drug mesec koledar;)

Je pa seveda domači koledar veliko bolj zabavna reč kot katerkoli drugi. Ker imaš gor vse, kar rabiš in to tako, da ne pozabiš in da je še zabavno zraven;).
 
Punci sta recimo imeli tistega aprila zobozdravnika. Vem, večini otrok to ni ravno omiljena aktivnost, ampak mojima puncama je to cel žur:D. Gotovo ima pri tem glavno vlogo to, da jima še nikoli ni noben zobozdravnik vrtal po zobeh ali počel karkoli bolečega in se potrudimo, da je fajn it k zobozdravniku, ker bi rada, da se to navadita in bosta redno hodili - no, več o tem  v kakem drugem postu. Zaenkrat gresta radi, ker še nimata zvezdic. Naj le ostane tako:) Ok, ta post je na pol npisan čakal par let in v tem času se je ta želja samo na pol uresničila - ena pupa je ostala brez, druga ne, ampak kljub temu še vedno rada hodi:).
 Kaj bomo počeli aprila?
1.4. dan norcev, tega skoraj morate obeležit in koga vržt na finto;) Lahko ste noseče, se boste vpisale na faks, itd...:D
 
2.4. je dan slikanic, to ni težko, ne?;)
3.4. je dan "najdi mavrico". Mi se včasih kar tako podamo na lov za mavricami - če imaš stanovanje z veliko okni, pa kak akvarij in recimo stekleno steklenico s fiziološko raztopino na okenski polici v kopalnici... se mavrice kar pojavljajo:) in čudovito jih je iskati in gledati! Malim sem "razložila", da dan, ko vidiš mavrico, ne more bit slab in zaenkrat dela:). Pa čeprav vejo, od kod mavrica, nima to veze:). Če mavrice nimate doma, jo pa naredite, rabite samo nekaj, kar bo igralo lečo (kako debelo steklo navadno deluje), pa je:) Za večerjo pa lahko otrokom postrežete kruh s kikirikijevim maslom in marmelado, ker je pač tak dan.
4.4. dan korenov (tistih matematičnih!) Za tiste malo večje otroke, ki se s tem ubadajo, bo mogoče prav prišlo. Za mlajše pa bi znal bit zanimiv dan podgan -če ne drugega, poglejte najslavnejšo kuharsko podgano (v super luškani risanki Ratatui)
5.4. dan branja zemljevidov - vzamite enega in otrokom razložite, kako se jih bere - najite okoliške hribe, jezerca, potočke, ceste... Vem, da vas zdaj že Morgan Freeman lahko vodi naokoli z navigacijo in njega bi človek še ubogal in zapeljal tja v tisto jezero, kamor vas pošilja vaš pametnjakovič;)  Vendar je vseeno luštno vedet, kako uporabljat zemljevide, nikoli ne veš, kdaj ti prav pride:)
7.4. je en kup dni: dan zdravja (ne mi zbolet, ok?), dan karamelne pokovke, dan bobrov (spet ene simpatične živali) in dan brez gospodinjstva (kar pomeni, da vam bo tista posoda od karamelne pokovke ostala za jutri;).
8.4. dan nariši ptička - vsedite se skup z otroci za mizo in naj vsak enega nariše, izi pizi:)
10.4. dan sorojencev - vsi, ki imate brate in sestre in vaši otroci, če so v dvojini ali množini, praznujemo ta dan! Je pa tudi dan proti mučenju živali in proti spolni zlorabi otrok. Mogoče dober za opomnik, da otroke še enkrat spomnite, da se ne pogovarjajo s tujci na cesti, če niste zraven itd... Pri nas se vsako leto najde kako obvestilo, da je kdo poizkušal zvabit kakega otroka kam, tako da previdnost tu ni odveč... Pa seveda ni odveč razložit, da je treba lepo delat z živalmi.
11.4. dan podmornic (ja, spet, ne mene gledat, očitno so marinci usekani na svoje podmornice, pa so več dni zakupili, kaj pa vem?:D) in dan hišnih ljubljenčkov. Če ga imate, ga posebej počohajte, pa mu dajte kak priboljšek. Mi imamo samo ribe in vse, kar jim lahko naredim, je kaka nova riba iz Fimo mase za popestritev "habitata":D.
12.4. dan Jurija Gagarina/ruskih astronavtov/vseh astronavtov... kakorkoli že, tale Jurij je imel jajca! In zakaj ne bi otrokom razložili, da je bil prvi človek v vesolju?
Za kosilo ali večerjo pa lahko naredite sendvič s sirom na žaru, jap, to ima dejansko svoj dan:D. Če vam/a je dolgčas, pa je danes dan, ko moraš spustit na plano svojo divjo naravo;).
13.4. dan scrabble (ne vem, kako se tej igrici reče v slovenščini)
14.4. dan delfinov, dan "poglej v nebo" in "stegni se navzgor" (po moje lahko ta dva komot zružite:D) in dan bivših zakoncev - ta mi je grozno simpatičen:).
15.4. dan radirk, dan tišine (če vam uspe prepričat otroke v ta dan, se priporočam, da vzamete še moje v inštrukcije, ker pri nas si ves čas pojemo: "Our house in the middle of the street... there's always something happening and it's usually quite loud")
16.4. ker je ravno sobota, lahko kar za zajtrk postrežete z jajci po benedikčansko (ne vem, če sem prav sklanjala - po Benediktu so poimenovana ta jajca... upam, da me slavistke ne boste ganjale, se pa priporočam za popravke)
17.4. dan netopirjev in dan haikujev, lahko recimo napišete haiku o netopirjih:). Oba sta srčkana - netopirji so res luškane živalce - če ne verjamete, pojdite kdaj z netopirjevci gledat kakšne male podkovnjake, to je tako luškano bitje! Nežno, mehko, malo, srčkano... se vedno raznežim:) Pa eni imajo tak obrambni mehanizem, da če jim preti nevarnost (to ste vi), kar zaspijo. In ti zaspi na roki, prav noro! 
Za večerjo pa naredite kakšne kroglice iz skute.
18.4. dan amaterskega radia - zdaj to ne pride več tako v poštev, ker so vsi radii digitalni, ampak vseeno lahko poskusite in naredite enega z žicami. Mene je to vedno zanimalo in enkrat, ko bodo en kanček večji, se bomo spravili in naredili enega takega z majhnim dometom, za privat rabo:).
Če vas to ne veseli, je to tudi dan žongliranja. Zadnjič sem na šoli za starše  izvedela(kdo bi si mislil, da bo o žongliranju govora;), da se naučimo žongliranja v 2 urah vaje (non stop vaja, seveda). Je za poskusit, ne? Ko je ravno tak dan, no;)
19.4. dan koles - če se da, pojdite v službo s kolesom, sicer pa vsaj na kak kolesarski izlet z malimi. Če se to ne bo dalo, pa mogoče narišete kolo - je težje, kot se vam mogoče zdi. Veš, kako izgleda, ampak potem ti kar naenkrat nekaj manjka ali pa povežeš kaj, kar ne bi smelo bit povezano:D.
21.4. dan "petke" - tiste, ki jo tlesnemo z rokami. Pa dan "pesmi v žepu". In dan vrtcev in dan "vprašaj ateista" - tako da: če imate kako vprašanje, ki vas žuli, kar na dan z njim:)
22.4. dan Zemlje - ok, če nič drugega, tega pa morate vsaj pogledat! Mi ga vsako leto praznujemo. Do zdaj najbolj markantna je bila maketa zemlje - ala domači globus: napihneš okrogel balon, ga kaširaš s časopisnim papirjem in poslikaš v Zemljo. Lahko pa naredite tudi skrivnostno škatlo o Zemlji, narišete zemljvid, itd... Ali pa delate karkoli, kar ohranja naravo: se igrate z naravnimi materiali, zasadite drevo, itd...
Je pa tudi dan enih bonbončkov jelly bean, tega bomo verjetno spustili, ker dvomim, da se mi bo za to dalo it v trgovino in ker ni ravno najbolj zdrav. Lahko pa naredite mozaik iz teh bonbonov, nastanejo krasne kreacije!
23.4. Jurijevo! Če imate to srečo, da se je pri vas ta običaj še ohranil, se seveda udeležite Jurijevanja z zelenim Jurijem! Če ne, ga lahko naredite sami.
Spet en zelo poln dan z veliko izbire, nekaj vam bo že všeč: dan knjig (ja, spet! Pač brat je treba, ne?;), dan tveganja, ljubimcev (cmokni mu lupčka;), bučkinega kruha (to ni težko, samo niso ravno v sezoni... pravijo, da so to nalašč naredili, da ni dan bučkinega kruha takrat, ko imajo vsi bučk že vrh glave). Je pa tudi dan laboratorija (lahko naredite z malimi kak poskus), dan plesa (zavrtite najljubšo glasbo in potem še sebe:) in dan kina (lahko greste v kino gledat plešoče zaljubljene znanstvenike, ki tvegano pečejo bučkin kruh po receptu iz knjige, recimo:)
24.4. dan "" pesmi v žepu- napišite si najljubšo in jo vtaknite v žep, pa dajte komu drugemu v žep, da ga razveseli:) Za večerjo pa spečite "prašičke v odeji" - to so lahko klobasice ali pa suhe slive v krušnem testu ali v slanini.
25.4. dan DNK (ali DNA) - večjim šolarjem lahko razložite vse o tem, zakaj ima tak nosek kot mami in take učke kot oči, recimo;) Vsaj če ni preveč podoben poštarju;).
Je pa tudi dan žab (ok, to je logično, aprila jih veliko vidimo in tudi mrest se najde) in pa dan pingvinov - ta mi je bolj hecen, se mi zdi april nekoliko hecen čas za pingvine, ampak saj so tako luštni, zakaj pa ne?
26.4. dan Richterjeve lestvice - razložite otrokom kaj o potresih, lahko pa naredite tudi kakšen fajn poskus. Za večerjo pa preste.
27.4. dan OF oz. po novem "dan upora proti okupatorju". Preberite kakšno zgodbico o partizanih in kurirčkih, saj jih imamo na pretek. Še boljše, če zgodbo kar poveste, ker je to tudi dan pripovedovanja zgodb (tudi teh dni je veliko, ja). Če res nikakor ne marate ne partizanov, ne njihovih mul, ne kurirčkov, ne peterokrakih, ne partizanskih pesmi, ne nič, pa evo: to je tudi dan psov pomočnikov, morseve kode in pinhole fotoaparatov.
28.4. dan astronomije - lahko naredite recimo eno mini maketo sončnega sistema z malimi. Je pa to spet dan "pesmi v žepu".  Meni še bolj simpatičen pa je "dan poljubi svojega partnerja".
29.4. dan zadrg, neverjetno simpatičen izum, morate priznat:), za starejše šolarje zanimiv tudi fizikalno. Pa tudi dan želja (saj imate kakšno, ne?;) in dan dreves (arbour day): lahko posadite kako drevo in si pri tem kaj lepega zaželite. Prav razmišljam, kje bi smeli posadit kako drevo:).
30.4. dan "poezije v žepu". Jap, vsaj dva sta! Na isti mesec! Jaz pa nisem vedela, da tak dan sploh obstaja, kaj šele, da sta dva oz. trije ali še več (ne vem, ali je en mogoče premakljiv, pa so podatki stari):D- Jao, kaj zamujamo:). Je pa to tudi dan poštenja (lahko preberete kakšno pravljico na to temo, saj so skoraj vse tastare take moralistične;) in dan bugs bunnyja, torej lahko spet otrokom "v izobraževalne namene" naštimate risanko:D.

sreda, 16. marec 2016

Prva past za škrata leuprechauna

Spet bo Patrikovo (17.3., če kdo ne ve), eden najbolj pričakovanih "praznikov" pri nas. Kako je to hecno! Enkrat sem prebrala o teh škratih in pasteh in punci sta se tako zaljubili v ta običaj, da me celo leto sprašujeta, kdaj bo spet to! Še po ulala letih! In vsako leto bolj zakompliciramo te pasti... Ampak tokratna je tista prva, najbolj enostavna:)
Spet ena prastara objava - še iz prejšnjega stanovanja! Ampak slik letošnje pasti še nimam, tako da... bolje išta nego ništa, ne?;), mogoče če najdem lansko, pa jo dobite jutri... Takole pa smo delale PRVO past za škrata leuprechauna, ki skriva zaklad na drugi strani mavrice.

Punci sta najprej naredili vse nalogice (zaporedja in preštet koliko zelenih deteljic in zlatih kamenčkov je bilo v zeleni skrivnostni škatli)...

Narisali škrata leuprechaun-a... Potem pa sta se lotili izdelave pasti zanj:

Ta je bila kar iz škatle od praška, pobarvana na belo in potem sta jo porisali....

Vsaka na eni strani... in jo nastavili ven, na balkon, če se bo mali ujel not...

Na našo veliko žalost ga nismo ujele... Zato smo naslednje leto izdelale precej boljšo verzijo, vendar nam je vseeno ušel... Mogoče pa uspe letos!

Sem pa naredila štiriperesne deteljice na slamicah za dekoracijo na mizi:) In moji otroci so nori na slamice...  in smo preboleli zvitega škrata:).

Bi še kdo delal past za škrata leuprechaun-a? Ali pa vsaj poskusil colcanon? Dobro, poceni in zdravo:)