ponedeljek, 25. oktober 2010

Torte

Danes sta moji mali nenormalno pridni. Verjetno zato, ker smo že cel teden (prejšnji) bolane in smo zato bile ves čas skup, doma in potem ratajo otroci pridni. Je še kdo drug to opazil? Če te imajo ves čas na razpolago, potem se kar znajo zaigrat tudi sami, se ne vesijo non stop 24/7 po tebi, itd...
No in kadar so otroci pridni, ima mami čas, da surfa po netu. Ker je bilo nekje precej govora o tortah, sem se spomnila, da bi lahko nekatere svoje delila z vami, torej od besed k dejanjam (beri: slikam):

Tole je bila torta za svakov rojstni dan, ki sva mu dala za darilo knjigo Z otroki v gore (not so zbrani izleti, ki so primerni za družine z malimi otroki) in sem hotela naredit torto na to temo - torej torta culica:



Tale je bila za taščo, ki jo je pičil "vrtnarski hrošč" - odkar sta s tastom kupila malo hiško z veliiiikim vrtom nekje bogu iza nogu v gorah, je čisto nora na vrtnarjenje. Zato je dobila temu primerno tematsko darilno košarico (vrtnarske rokavice, semena, lopatko, motiko, ipd...) in seveda je temu primerna torta: cvetlični lonček z zelenjavo:



No, moj bratec pa je resni čokoholik - vedno je imel rad vse, kar je čokoladno, kar sicer v naši družini ni nič nenavadnega, ker smo genetsko vsi usekani na čokolado, samo da ima vsak svoj najljubši način priprave (moj je recimo čokoladni sladoled - to je definitivno moja najljubša hrana). On ni tako nor na čokoladni sladoled, rajši ima vanilijevega (čudak!), ampak čokoladne torte so pa druga pesem - te pa obožuje! Zato je bila tale zelo čokoladna torta (čokoladni biskvit, čokoladna krema, čokoladni okraski) prava zanj, tudi za rd:


Tole je bila tortica "kar tako" - oz. mislim, da sem nekomu drugemu delala torto za rd in takrat me 6 parov oči prav žalostno gleda: "Kaj pa za nas?" In kdo bi se lahko uprl "puppy looku" 2 parov otroških in enemu paru seksi oči? No, jaz ne, zato je tale hruškova tortica, kar tako, nič fensi, samo za pojest:
 

Torta džungla sem naredila za 1. rojstni dan mojega mlajšega nečaka. Ker ne živijo v Sloveniji, se ne vidimo toliko, da bi vedela točno kaj najbolj obožuje, zato je izbira včasih težavna (sploh pri 1 letnikih...) Ampak vedela sem, da obožuje tale videe na youtubu iz Knjige o džungli, zato je dobil tortico s povodnimi konji (obožuje, ko nilski konj poje;), opicami in sloni:



 No, tašča je še vedno nora na vrtnarjenje in vse z njim v zvezi, seveda tudi na rože. Vendar ji ne moremo dat vsako leto enake torte, mar ne? Zato je lani dobila torto cvetlična košarica. Rožice so ji bile tako zelo všeč, da jih je kar spravila, hehe.



 Tole je bila tudi ena "kar tako" tortica - marcipanova z milijonom različnih plasti in krem in veliiko dela. Narejena je bila za bratca, ki obožuje marcipan, zaslužil si jo je pa z varstvom malih, da sva lahko šla midva v kino in se spomnila, kako se ima človek fino tudi brez otrok;)
 To torto sem naredila lani, zelo na hitro, ker se nam je že mudilo k prijateljici na praznovanje novega leta. Ker se je le to zelo hitro približevalo, je bila to skoraj tekma s časom;) No, prišli smo pred novim letom, torto smo pa tudi zmazali. Pingvin zaradi letnega časa in ker jih Lejla (najina mlajša punči) obožuje.
 Torta žirafa za Ronjin 2. rojstni dan (ja, že dobro leto nazaj, sem pač šele zdaj začela blog pisat;). Zaželela si je žirafo in žirafo je dobila, seveda. Ker pa si je želela, da bi jo skupaj naredili, je torta nepečena (kar je plus, glede na to, da ima rojstni dan julija;) in ker ni notri nobenih jajc, jo je lahko res sama delala in mrcvarila in mi pomagala oblikovat vse skupaj. Sveda brez čokolade ni šlo, kot lahko vidite;)
 Tale torta raketa je še ena "kar tako" torta - narejena sicer za nečaka in najini punci. Kot že rečeno, nečaka redkokdaj vidimo, zato se takrat malo bolj potrudimo;)
 No, ko smo ravno pri nečakih, to je pa poročna torta, ki sem jo naredila za nečakova starša, ko sta se poročila. Spodnja plast je hudo čokoladna torta, zgornja je medena, kaj je srenja, se ne spomnim, če me ubijete... Verjetno sadna... Problem je bil samo to, da so v kuhinji, kamor smo prej dostavili torte, le te pokrili s folijo, da je tičino masa postala vlažna. me je jezilo, ampak do danes sem se že pomirila;)




 Ker se ne vidimo veliko in ker svakinja nima veliko hobijev, je zanjo zelo težko najt pravo torto. Lani je bila tudi na porodniški, tako da nobena tema v zvezi z delom ne bi prišla v poštev, zato sem rabila eno "univezralno idejo" in tale se je zdela prava: torta sveče. Moram priznat, da je v živo izgledalo tole malo bolj realistično kot na sliki, ampak "you get the picture".

 No, tole pa je tortica za prihod novega člana - mlajšega nečaka na svet. Tisti mali, ki se igra s kockami, je starejši brat, seveda. Ker mora bit po moje nujno na sliki, da ve, da je vsaj tako pomemben kot dojenček, ki ga vsi hodjo gledat;) Svakinji so bile figurice kljub malemu milijonu pomankljivosti tako všeč, da jih je kar spravila.


 No, tale enostavna tortica je bila pa narejena za mojo ginekologinjo, ki je poskrbela, da je Lejla ostala pri meni skoraj 9 mesecev, kljub sicer zelo črnim napovedim. Če me ne bi toliko sekirala, da moram mirovat, danes verjetno ne bi slišala tega smeha zadaj. Zato si zasluži vsaj eno tortico, torej torta Lejla za malo Lelo. Zelo enostavna, zelo na izi, ker sem imela pač 1 mesečnega dojenčka v slingu ves čas peke in dekoriranja:)


 In da prihranimo najboljše za na konec: tole je torta za starejšega nečaka - za njegov 3. rojstni dan. Vedela sem samo zato, da je nor na prince, zmaje, gradove in vse, kar je tega "viteškega". Zato sem naredila enega veliiiikega zmaja. Torta z zmajem in gradom







V to torto se je na prvi pogled (oz. že med izdelavo, saj je seveda pomagala;) zaljubila Ronja in me cele pol leta sekirala, da bi ona tudi torto z zmajem. Sem ji obljubila, da jo dobi za rojtni dan.
 In ko je prišel njen rojstni dan, je bil čas, da izpolnim obljubo, kar vsak pošten starš mora storiti. Ker pa ju vzgajava v enakopravnem duhu, je Ronja precej emancipirano dete, zato varianta, kjer bi princeska čakala na rešitev nekega princa na belem konju, seveda ni prišla v poštev. Pri nas princeske vzamejo stvari v svoje roke: torta z emancipirano princesko, ki jezdi zmaja:



 Tale "štil", ki štrli iz zmajevega gobca, je tista novoletna "iskrica", ki jo obesiš na jelko. Ko jo prižgeš, zgleda prav super, saj se na koncu, ko ne more več delat isker, res prav ogenj vsuje iz zmajevega gobca (ja, tistega dela potem seveda ne poješ, ampak tičino masa itak ni nek kulinaričen presežek;) - čeprav otroci so se kar grebli, kdo bo kateri del zmaja dobil, hehe:


 Tole je pa slika med akcijo - na zabavi:


No, te torte sem trenutno našla, če kdaj najdem še kaj, še kaj prilepim, ko bom kaj naredila, pa se spomnila fotografirat, predno jo demoliramo, pa tudi. Do takrat pa se boste morali zadovoljit s temi...
Se tipkamo,
Veri

7 komentarjev:

Tina pravi ...

Super ideje za krajšanje popoldanskih uric z otročki, torte so pa sploh 1A! Se že veselim novih prispevkov
Srečno!
Tina

maja pravi ...

Junija si lepo vzemi čas, da nam spečeš tortici, superca so, mi že pod nos diši:(
Zmaj je zakon, pa cvetlični lonček z zelenjavo...

sandra pravi ...

vau, kakšne torte, bravo, od kod ti ideje, internet al iz knjig?

veri pravi ...

Iz knjig, iz neta, tisti dve z zmaji sta pa čisto moji:)

Katja pravi ...

hoj!



en velik poklon! Sem oboževalec izdelovalcev tort..moja mama jih je pekla vse moje otroštvo(no pa mimogrede se nekaj lepega o njej ;-)

Ampak dekoriranje...to je pa čisti presežek!!! Iz kakšne mase? To mi moras pokazat! nas 1.rd se namrec vrtoglavo bliza!

ojoj, pa vi ste danes, ups vceraj praznovali drugi 2. rd!!! vsenaj naj...čakamo fotko torte ;-)

veri pravi ...

Hehe, tičino masa je skoraj sam cuker - ni ravno neka strašno dobra stvar za moje pojme - je pa užitna in super luštna za modelirat:) Lahko jo narediš tudi sama doma, samo imaš potem celo kuhinjo od sladkorja v prahu - na to se pripravi. Imaš precej receptov na netu in po knjigah, sama vsakič vzamem drugega, da bi našla enkrat takega, ki bi nama bil res všeč (tavelikima, tamalidve sta tudi s kupljeno čisto zadovoljni). Ampak do zdaj sem samo eno improvizacijo naredila tako, da sva jo tudi midva z veseljem jedla (sem dodala neke arome, si valjda nisem zapisala recepta - v mišljenju, da bo spet "neužitno";).

No, torta za Lejlo pa je že objavljena: http://vecna-optimistka.blogspot.com/2011/01/lejlin-rojstni-dan.html

Biljana pravi ...

Zakon torte!