torek, 14. julij 2020

Temnolaskin rojstni dan - še popoldne;)

Vsaka družina ima svoje navade in tradicije za rojstne dni. Pri nas imamo navado, da otrok "na svoj dan" izbere kosilo. Temnolaska obožuje domače tortille in avokado za guacamole smo že imeli, tako da se ni bilo ravno težko odločit...
Vsak otrok si izbere torto, kakršno želi. Najina prvorojenka hoče vsako leto isto nesramno dobro torto  - borovničevo - čokoladno, praktično brez moke... (ni ravno lepa, ker je tako sočna, da vse dol teče, je pa odlična!) Njami!
Vsako leto prižgemo toliko svečk, kolikor ima otrok let - tako na torti kot na venčku... Ostala mesta so nekoč zapolnjevale figurice - škratki in podobna svojat, zdaj pa je lukenj že premalo za vse svečke in sem pač dala na sredo še svečnik:D.
Vsako leto damo darila pri torti - najprej otroci, potem še midva. Sestrica ji je nekaj daril naredila, nekaj kupila in vse lepo ovila...
Naredila ji je tako vilinsko hišico in miško, ki živi notri...
Prav simpatično! In če si predstavljate, da je tudi desko sama pobrusila, zvrtala itd... Mala mizarka!
Mali je sestrici že pred več kot pol leta kupil knjigo na knjižnem sejmu - in se par dni pred rdjem sekiral, da ne ve, če ji bo sedaj sploh še všeč, ker ni več tako mahnjena na cucke kot prej. Sem mu zagotovila, da se to ne spremeni kar tako in da je samo ugotovila, da ne more sama skrbet za psa, ne pa da je ne bi več zanimali - kar se je izkazalo za res, saj je takoj napadla knjigo!:)
Najina darila so bia večinoma šiviljska, ker jo je zadnje čase začelo veselit šivanje in seveda nekaj knjig, ker te morajo bit, vsako leto za vsak rojstni dan dobijo tudi knijge in vedno so jih veseli:). Pa tudi dedek Mraz jih vedno prinese, pameten možak:)
Navadno vsakemu otroku za rojstni dan, če se le da, kaj sešijem. Letos smo bili še v Ljubljani, zato ni bil problem in sem ji lahko sešila pravo lepo poletno oblekico:) Zelo ji je všeč in zelo ji paše in še proti komarjem ščiti nogice:)
Pa ker je mala zdaj že na morju in si je vedno želela veliiiiko brisačo za ležat na plaži, je dobila eno, v svoji najljubši barvi in z aplikejem sovice, ker pač - sovice so luškane. (Na craftsterju sem nekoč prebrala: "Cute doesn't need reason!")
In seveda je vedno bonus, če so darila luškano zapakirana - tole ni moje maslo, to se ti zgodi, če jih okužiš z ustvarjalnim hroščem;) Drug drugemu dajejo darila - ladjice in podobno...
PS: Ljuba moja trinajstlenica! Upam, da si imela čuovit rojstni dan! Lepo te je bilo videt tako nasmejano in veselo! Rada te imam zelo zelo močno in pogrešam te - in maladva seveda tudi;).

ponedeljek, 13. julij 2020

Kako pričarati otroku nepozaben rojstni dan

Najprej za vse nejeverneže odgovor na zakaj. Zakaj bi se sploh toliko trudili z rojstnim dnevom, saj jih otroci tako in tako radi praznujejo in so "over the moon" (kako se temu po naše reče? Presrečni je premalo...), samo zato, ker imajo rd, zakaj je treba nekaj posebnega in komplicirat? A res rabite razlog za komplicirat? No, naj vam bo;): 
- Zato, ker je otroštvo samo eno, 
- zato ker ti otroški spomini ostanejo za celo življenje in te lahko naredijo optimističnega, 
- zato ker je za samozavest dobro, da imaš "svoj dan", da se počutiš, da si vreden pozornosti in ljubezni in da te imajo tvoji ljubi zelo radi
- zato ker obstajajo otroci, ki bi radi ostali otroci (če ne verjamete, preberite Piko Nogavičko, nimam samo jaz takih "čudnih" otrok, ki iščejo kroglice "pregelk"...
*In zato ker je najina najstarejša zdaj že v vseh jezikih uradno najstnica in ji to ni najbolj všeč, ker hoče bit še mala punčka, sem ji hotela naredit res lep rojstni dan, ki bi se ga veselila in bi ji ostal v lepem spominu. Torej, kaj lahko naredimo starši, kar ne bo požrlo vašega počitniškega budgeta, bo pa ostalo otrokom v nepozabnem spominu?
Začnite že zjutraj - oz. že prejšnji večer - ko grejo otroci spat, pripravite mizo: trinajstica je iz dveh odrezkov nekega čipkastega blaga, ki sem ga dobila bogve kje kot ostanek bogvečesa (mislim, da je prišlo s hišo). Lahko uporabite katerikoli trak, vrvico, blago, lahko razrežete staro neuporabno majico v obliki številke, če res ni nič drugega, jo lahko naredite iz wc papirja (če recimo praznujete v kampu;) in res nič nimate s seboj:). Pri nas imajo za rojstni dan vedno "waldorfski venček" - tale je homemade, mami dizajnirala, dedi pa naredil iz ostanka neke deske:). Na žalost ima samo 12 lukenj za 12 svečk, za 12 let, ker je bil prepričan, da po 12 letih ne bojo več na to padali, čeprav sem bila rahlo v dvomih... Ampak je že takrat obljubil, da če bojo po 12 letih še na to mahnjeni, bo naredil pa še enega, večjega ali pa kačo (kar je bila moja ideja, da lahko dodajaš člene, če je treba;) Ker letos tega še nismo uspeli (zaradi koronce nismo bili toliko pri dediju kot bi bili sicer), sem dala 13. svečko kar v en lep svečnik, pa je tudi štelo:). Okoli so raztreseni konfeti, ker je bil en balon s konfeti že počen v zavoju... Lahko bi pa tudi potresli tiste krogce iz luknjača ali natrgali ali narezali svoje ali pa okrasili s cvetnimi listki vrtnic, itd... Ni važno, kaj je, važno je, da je;)
Tradicije: ko sem dobila otroke, sem začela brat več o tem, kaj jih naredi odporne, vesele, kaj jim da "tisto nekaj", kar nekateri ljudje imajo, da se vedno poberejo, ne glede na to, kaj življenje vrže vanje... In ena od najpomembnejših stvari je seveda lepo otroštvo. In ena od sestavin so močne družinske vezi. In tradicije tkejo vezi. Zato jih imamo kar precej:). Večina se jih je rodila spontano, ne da bi jih načrtovala. Tako recimo postavljanje šotorčka za rojstni dan: 
Za 5. rojstni dan si je zlatolaska zaželela šotorček. Takrat smo se ravno preselili in bila sva brez denarja, saj smo ravno kupili in obnovili (približno;) stanovanje, zato sem seveda improvizirala... Med stvarmi, ki so jih prejšnji lastniki pustili v hiši, so bile tudi neke rjuhe in prevleke. Hulahup obroč sem imela še iz svojega otroštva. Potem sem vse skupaj samo skrojila in sešila in obesila v dnevno sobo, not pa sem dala jogi iz otroške posteljice, ki jo je mali prerasel. Bila je presrečna, čeprav je dobila samo to reciklirno čudo, eno knjigo in voščenke (saj vam pravim, da otroci ne rabijo veliko, da so srečni - stvari mislim; rabijo pa veliko časa;)... 
No, potem si je želela vsako leto imet šotorček postavljen za rd... In potem si je zaželel to še bratec, vendar seveda drugačnega, zato sem njemu vedno delala šotorčke pod klavirjem (ker je bil dovolj mali za spodaj;), zdaj pa rabi tudi on že večjega) in potem mi je enkrat prišepnila še temnolaska, da bi ona tudi šotorček za rd... Tako vsako leto postavljam/va (zdaj se je oči že sprijaznil, da brez šotorčka ni rojstnega dne;) šotorčke - navadno jih improvizirava, da je vsakič drugačen, letos pa je bilo lepo vreme in tale šotorček (ja, isti, še izpred 6ih let) je stal na vrtu še od zlatolaskine zabave za rd (ki ga ima sicer januarja, a smo letos uspeli imet zabavo šele junija:D)... Temnolasko sem vprašala, če si želi tega ali kakega druega, pa ji je bil všeč in sva ga kar pustila, pa samo okrasila in lepo postavila par malenkosti.
Poslušajte otrokove želje: včasih pa kakšna stvar ni tradicija, ampak vam jo vaše ljubo dete zaupa mimogrede. Moj nepozvani nasvet: take stvari vedno poslušajte, če se le da! Zakaj? Ker je po moje za otroke hudo pomembno, da se navadijo, da če si nekaj želijo, znajo to povedat in tudi povejo (sploh za punce, ima vpliv na marsikaj;)... Ni treba, da vedno vse dobijo, včasih niti ni možno (zlatolaska si je par let želela živega škrata...:D) Ne gre za to - gre za to, da jih poslušate, da se z njimi pogovarjate in če se da, če je to taka malenkost, kot recimo "Mami, veš, meni bi pa ful pomenilo, če bi mi letos naredila čestitko za rojstni dan"... No, potem pa se res splača potrudit! Ker je bila večina daril za šivanje, je bila tudi čestitka temu primerna - aplique iz koščkov blaga, zalepljen na kartonasto podlago, čez pa prilepljenih par kartonastih srčkov in gumbkov. Bila ji je zelo všeč (še vedno ima rada vile;) in zdaj še malo bolj ve, da ljudje, ki te imajo radi, hočejo vedet, kaj si želiš, ker bi te radi osrečili:). No, vsekakor se splača tudi not kaj lepega napisat;).
Malenkosti, detajli: otroci gledajo drugače - njim ni važno, koliko si za nekaj dal. Takale reč, zastavica, na katero pišeš s kredo, da je večkrat uporabna, je stala 1€ nekoč, ko so praznili police pri sosedu... Naredila je pa že ogromno veselja! * in očiju požrla živcev, ker se mora  sklanjat, da pride iz kuhinje v kopalnico;) in to 6x na leto  (3 rd + 3 rd zabave) :D
Branje misli/želja/čustev: odrasli dostikrat pričakujemo, da bojo otroci na rd super duper veseli in zadovoljni, saj smo se vedanar potrudili zanje, jim kupili darila, spekli ali kupili torto itd... Ampak otroci so čustvena bitja, ki imajo ravnotako svoj svet, kjer ni vedno vse tako enostavno... Če vidite njihove stiske, male drobne žalosti in se ne delate, da jih ni, bojo veliko srečnejši... Recimo: temnolaskin rojstni dan skoraj vedno praznujemo na morju (doslej smo ga 10x na morju in 3x doma- lani in letos zaradi najine službe, prvi rojstni dan pa sem bila ravnokar iz bolnice in nisem nikamor smela (rizična nosečnost z drugo), ampak tistega se ne spomni, zanjo smo vedno praznovali na morju... Ker ji je bilo malo hudo, da ne bomo spet na morju, sem ji hotela pričarat malo morsko vzdušje kar doma, zato sem ji ob posteljo napela tole ribiško mrežo (mislim, da je bila 2€, to res niso neke hudo drage reči;) in v šotorček sem ji dala školjkice (nabrane na morju). Parkrat se mi je zahvalila in očitno ji je res veliko pomenilo... Ne gre za same stvari, vrednost vsega tega v denarju je zanemarljiva... gre za to, da otrok ve, da ga vidiš - s stiskami vred - in da jih ne pometaš pod preprogo, ampak mu poveš - "lubi, vidim, da ti je to hudo, s tabo sem". To je dovolj. Ni treba, da cela družina pakira za en dan na morje, da bo dete srečno. Ni treba, da je vse po njihovo. Samo da vejo, da smo tu zanje in da je ok, karkoli že čutijo...
Neumnosti / zababva: ko smo se preselili v večje stanovanje, kjer je malo več prostora, sem lahko končno naredila kakšno luštno traparijo, ki sem jo videla na pinterestu:). Tako sva prvo leto po selitvi med vrata in podboj z nitko pritrdila balone, da so se usuli na tamalo, ko jih je odprla (ona ima pač prva v letu rd;). Potem sta si seveda to zaželela še druga dva - ampak ne isto, ker potem ni presenečenje... Malemu sva potem naredila, da so se konfeti (zrezani raznbarvni listki) usuli nanj, ko je odprl vrata (njegova vrata se odpirajo na ven in balo niso tako lahko izvedljivi)... To smo potem še večkrat uporabili in sistem usuvanja z lončkom je oči medtem že popolnoma izpopolnil. Letos, ko je naša vrtnica tako božansko cvetela, pa sem morala dat v lonček vrtničine listke. Mala je bila presrečna! Zbudil naju je krik sreče:) - in kaj rabiš za to? Umit lonček (od kave na poti, da oči ni zaspal na poti iz terena), nitko, seletejp in en odcvetel cvet vrtnice - spet nič od nič, pa vednar v njihovih očeh veliko:)
In najlepše pri vsem skupaj je, da se otroci tega navadijo in potem drug drugemu delajo take bedarije za rojstni dan in včasih celo kar tako - zlatolaska je bratcu in sestrici že večkrat postavila kamenčke po potki (kot sem jih nekoč jaz njej, da so vodili do šotorčka;) Letos pa je v balone napisala sporočilca, kot sem jih malim takrat, ko smo šli v London.
Zajtrk: tak, poseben, točno tak, kot si ga slavljenec želi! Tole sicer kar pogosto jemo - rečemo mu "jogurtov parfe", ideja je iz ene mini revijice "Martha Stewart Kids", ki sem jo nekoč pred daaaavnimi leti kupila čez lužo, ampak not je ogromno dobrih receptov in tale je en od zmagovalnih! No, to je tako fajn zadeva, da si zasluži svojo objavo:). Ampak kakorkoli - naredite otroku zajtrk kot si ga želi. 
Bodite skupaj že zjutraj: če se le da, se zmenite v službi, da vam ni treba bit ravno ob 6h tam in zbudite otroke, tudi če so počitnice - vsak si želi na svoj rd videt starše, ko se zbudi (lahko se bojo pa že sami zbudili od nervoze;)... Ko sva šla v službo, je mala šla z nama dol pogledat svoj šotorček - in bila zelo zelo vesela... Tradicionano jim dam vsako leto vanj tudi eno darilo - vedno knjigo - vendar odkar je eno leto čisto namočilo knjigo (je še berljiva, ni pa lepa)... sem bolj previdna s šotorčki na prostem;) in je dobila knjige rajši pri kosilu...
In še za konec: naravnanost otroka in starša je izredno pomembna. Ko je bila temnolaska še čisto mala, je zelo uživala v rojstnih dnevih, potem vmes je pa en čas vedno pričakovala "še sama ne ve, kaj", tisti čarobni občutek, ki ga potem ni bilo in ji je bilo hudo in je bila vedno malo razočarna, čeprav smo se ostali trudili, da bi ji naredili lep rojstni dan. Potem sva se enkrat pogovorili na samem ob eni tortici in čeprav je bilo takrat obema hudo, se je pa zelo splačalo, kot sama pravi. Tisto leto smo potem prvič praznovali njen rojstni dan brez očija, ker je imel takrat ravno neko konferenco v tujini in sem se že zato bala, da ji bo hudo. Pa je bil to zanjo najlepši rojstni dan dotlej. Ker se je pripravila na to, da ni pričakovala ne vem česa in je lahko uživala v tem, kar je. Super lekcija za naprej, a ne? No, letos smo bili spet skupaj, kot po navadi, ampak lekcija še drži in mala se je imela odlično:). To samo mimogrede, ker se lahko na zobe vržete, pa če dete ne bo prav naštelano, mu vseeno ne bo lepo... Ker trudila sem se vsako leto, ni pa vsako leto enako uspelo;). Ampak zdaj smo "skrekali kodo", hehe.

Želim vam še veliko nepozabnih rojstnih dni!

torek, 30. junij 2020

Domača sončna krema oz. olje

Ko sem bila mala, me je mama mazala s tisto sončno kremo, ki jo naredijo v lekarni, češ da je to bolj zdravo kot kupljene. Vedno sem po tihem zavidala otrokom, ki so jih mazali s tistimi omamno po kokosu dišečimi kremami... In ko sem bila velika, sem si kupila tako omamno dišečo kremo:) Ampak razumem svojo mamo. V kupljenih kremah (tudi tistih, ki jih namešajo v lekarni;) je kup zadev, ki niso ravno zdrave. Titanijev oksid je belilo, ki ga najdeš skoraj povsod, vsekakor pa v vseh kremah, zato da so lepo bele... Je pa to precej strupena reč. Še hujši so stabilizatorji, ki jih morajo dodat, višji kot je faktor, prej bo zadeva razpadla, zato dodajajo te stabilizatorje, da bo krema res imela faktor, ki je napisan. Pa emulgatorji, da je ravno prave konsistence... itd itd...

Niso vse te stvari strupene, itak da ne. Nekatere pa res niso fajn, vsaj ne za nežno otroško kožo, ki je bistveno tanjša od naše in skozi katero se veliko več vsrka, sploh zelo mali (aka nano) delci. In ker otroke pač moramo namazat, da jih ne opeče, ravno zato, ker imajo to svojo nežno kožico... Ja, kaj naj pa naredimo, a ne?
No, na srečo je še ena možnost, ki sploh ni tako slaba. Ima eno majčkeno pomanjkljivost, da je treba flaško z oljem, ki ga narediš, vsakič pred nanosom pretrest in da je mastna, ker je pač na oljni osnovi. To sta edini dve slabi lastnosti, ima pa ogromno plusov:
- na dopust ni treba nosit pet flaš sončne kreme, lahko imaš en malo malo in vrečko cinkovega oksida - olivno olje pa navadno povsod dobiš in ga imaš tako za kuhanje s seboj;) Pa ga sproti delaš, ko ga zmanjka in lahko še prilagajaš faktor
- je brez česarkoli nevarnega: cinkov oksid je popolnoma nenevaren mineral, ki pa zelo dobro odbija sončno svetlobo, naredi na tebi tanko plast, ki se ne vidi (prah je bel, ko pa se namažeš, se ne vidi, kot krema za sončenje, večinoma ga itak vsebujejo, poleg vseh ostalih bedarij;)
- zakaj je pa ta ok, tiste komercialne pa ne? Zato, ker je cinkov oksid za razliko od nekaterih drugih reči nenevaren in ker dela in ker ni v nano delcih, ki bi dejansko šli skozi kožo, ampak naredi zaščitno plast na koži:). Niso vse snovi slabe - niso pa vse dobre, malo se splača preštudirat in potem vidiš, kaj se ves čas pojavlja visoko na lestvici nevarnih snovi. Če kdo nima veselja z branjem strokovnih člankov, pa lahko prebere ta post, kjer je upam malo bolj poljudno napisano;). In če kaj ni jasno, vprašajte:).
Ok, povej že recept, no! Evo, nestrpneži, tukaj je:)
- olivno olje
- cinkov oksid (bel prah, ki ga dobite v lekarni, če je lepo na suhem, zaprt, zdrži dolgo, to je mineral, kamni se ne pokvarijo;)
Koliko? V principu po mojih raziskavah in preizkušanju je nekako tako, da če daš 20% praha in 80% olja, potem dobiš nekje faktor 20-25. Dejansko je to navadno dovolj - preizkusite, ampak če niste ravno sredi dneva (12-15) na soncu, kar tako in tako nismo z malimi otroki... je to ok. Moji so vsi trije svetli (2 modrookca in 2 blondinčka) in tudi njihov oči, ki so ga kot otroka tolikokrat skurili, da sploh ni vedel, da ni normalno, da imaš vsako leto mehurje... No, pa odkar to delam, ni bil še noben opečen! Res dela! Samo enkrat poskusite!
Zdaj, če vam gre zelo na živce, da je zadeva v olju, lahko naredite tudi kremo - samo se boste malo morali igračkat z emulzijami in mogoče kakim čebeljim voskom, da se bo zadeva strdila. Po mojih raziskovanjih je treba dodat 1/10 voska v olje in stalit, na koncu pa primešat cinkov oksid. Mogoče se letos malo igram in če mi dobro uspe, napišem recept. Na splošno nisem strokovnjak za kreme, ne uporabljam sploh nobene, nikoli, razen tega olja za sončenje poleti... Ampak ker rada eksperimentiram, se lahko potrudim za vas;).

sreda, 24. junij 2020

Vilinska čajanka za konec šole

Spet je tu težko pričakovani konec šole, začetek počitnic, kakor hočete - najlepši del leta, skratka! Ok, najlepši del pride, ko bomo tudi mi na dopustu, ampak vsaj za otroke je to že to;)
Mi ga vsako leto praznujemo - ker itak praznujemo vse po spisku, kot ste verjetno že opazili;). Začelo se je čisto nedolžno - pač ko prvi otrok konča prvi razred, ne more bit vse čisto normalno, ne? In smo ji z malima naredili malo presenečenje za konec šole...
Nasledenje leto je seveda hotela sodelovat pri pripravi zabave
 in ker je 24.6. tudi dan vil, smo naredili vilinsko čajanko
In od takrat jo moram naredit vsako leto... Ne matram se vsako leto toliko kot prvo, ker pač včasih ne gre - življenje pride vmes, služba, sestanki itd... ampak vsaj nekaj se pa vedno da - in otrokom je glavno to, da se vidijo s prijatelji, ni treba, da je vse okrašeno kot iz kataloga Marthe Stewart;). Izvlečite kake pustne kostume in pol zabave imate že narejene;)
Ampak malo za navdih - kaj vse se da, tudi če nimaš veliko denarja (takrat smo bili res bolj na kantu, saj smo se ravno preselili in obnovili stanovanje, pa še z eno plačo)... Spekla sem koruzno pogačo:
Na lep pladenjček v skledice postavila narezane kumare in prosene kroglice:
In zraven naložila mafinčke ter male micene skodelice za čaj (ker vile so micene, naši mali pa so bili takrat tudi še miceni - zdaj smo že presedlali na tavelike šalce;):
Torej za hrano vam ni treba ne vem kaj zapravit, ko organizirate zabavo, če sami pečete:). Nihče ni pogrešal čipsa (ker vile in čips ne grejo skup, vile so taka mila občutljiva bitja, zato je bilo vse bolj nežno in zdravo)... 
Ok, hrana ni problem, kaj pa zabava? No, to je še lažje - mi smo naredili nekaj vilinskih kron in palčk in jih postavili na mizico:
Mali je nadvse užival v vihtenju vilinske palčke s trakci na koncu:
Potem sem jim pripravila en mali kotiček za barvanje rožic, ki se bodo odprle v vodi:
Pridno so jih pobarvali (ja, otroci radi ustvarjajo na tleh, ne samo moji;):
Najbolj čarobno pa je bilo, ko smo dali cvetke v vodo in so se razprli... Še sama sem bila presenečena, da je tako lepo delalo, ampak najbolj sladko je bilo poslušat njihove vzklike in občudovanje... Pa tako malo je treba...
Bom napisala ob priliki še navodila, če se le spomnim... To je bilo namreč res čisto vsem všeč!
Pa dekoracije? Mi smo se znašli kar s stvarmi, ki so se valjale po hiši... Iz starega darilnega papirja  smo izrezali srčke in jih skupaj z mašnicami in rožicami s kljukicami pripeli na napeto vrv...
Na drevesa pa smo skrili vse vile, kar jih imamo (in imamo jih kar nekaj;):
Takole nas je gledala zelena vila iz vil o pogumu, ki jo je dedek Mraz pred leti prinesel temnolaski:
In zabava je čudovito uspela! Otroci so bili srečni, mame pa tudi (pa očetje, da so imeli malo miru;). Letos se dobimo na bajerju, ker nas bo že preveč za na vrt in brez dekoracij, ker mora mami članek končat;). Igrice si zdaj mali že sami izmislijo in ker so naši mali gostje že tako različno stari in tako različnih zanimanj, jim nočem česa vsiljevat, zato se dobimo, potem pa prosto po prešernu:). Mafini pa bojo, mafini so vedno;).

ponedeljek, 22. junij 2020

Domači spreji za odganjanje mrčesa

Na morje gremo v bicino hiško, ki ima zadaj velik vrt, ki ga pridno zalivamo. Vse lepo in prav. Samo da to pomeni tudi veliiiiko komarjev... Ko so bili otroci mali, smo bili popikani, kot da imamo hude norice! In vsako leto smo bili grozno veliki porabniki autana in podobnih strupov.
Nikoli nisem imela prav dobrega občutka pri tem, ko sem špricala svoje male s tem - saj sem jih vedno špricala zunaj, ne po obrazu, pa drugam so imeli obrnjeno glavo in kar je še teh malih trikov... ampak vseeno. Grozno dosti tega ostane na koži, kar ve vsak, ki se je že s kom lupčkal na morju;) - po rokah ali nogah ali vratu...
Kaj naredit? Vsako leto sem gledala na pinterestu te ideje, ko pa sem rabila, seveda nisem imela nič s sabo, na tistem malem otočku bogu za hrbtom, se pa seveda nič ne dobi... Ampak pred 2 letoma sem bila končno bolj organizirana in sem vzela s seboj eterična olja in prvič naredila domači sprej proti mrčesu, kar v stari špricli od autana. Delovalo je super - veliko boljše kot autan! In eterična olja niso tako salamensko strupena (čeprav niso vsa užitna), zato tudi nimajo tako negravžega okusa - dodani bonus za starše;).
Kako ga naredit? Izredno enostavno - receptov je več, jaz jih malo spreminjam in prilagajam, ker je fino, da ne dišimo celo poletje čisto enako;). Vedno pa je baza olivno olje in alkohol (cca 1:1), sama sem delala v steklenički za 60 ml, torej po 30 ml olivnega olja in 30 ml alkohola in potem v to vsaj 60 do 90 kapljic eteričnih olj. Ta so lahko v različnih kombinacijah, samo ne škrtarit z njimi, dajte toliko, kot je napisano, ok?;) Sicer ne bo delalo... Po pravici povedano ves čas malo improviziram, ampak če se prav spomnim, je tale recept je recimo fajn:
* 30 ml olivnega olja
* 30 ml alkohola (če ni drugega, bo tudi vodka ok, sama imam večkrat etanol za svoje ustvarjanje kot vodko za kaj drugega, ampak vsak po svoje, vem, da to ni ravno pravilo;)
* 30 kapljic eteričnega olja citronele ali limonske trave
* 20 kapljic rožmarinovega eteričnega olja ali poprove mete
* 20 kapljic evkaliptusovega eteričnega olja
* 10 kapljic sivkinega eteričnega olja (lavender)
* 10 kapljic eteričnega olja čajevca (teetree)

Citronela, limonska trava, evkaliptus, sivka, čajevec in rožmarin odganjajo mrčes, na splošno pa skoraj vsa eterična olja delujejo, samo da nekatera precej dlje in nekatera bistveno lepše dišijo kot druga;). Tako da si prilagodite mešanico po svoje. Dela pa zadeva res fajn, sploh če imate dobra olja, ki se ne razdišijo takoj (pa naj bojo res eterična, ne parfumska - piše, se pozna pri ceni, pa tudi dišijo čisto drugače, vsaj jaz takoj opazim razliko). Eterična olja so zdaj cel biznis, ampak sama jih kupim kar v Sanolaborju ali lekarni, pa so ok:). Za to vsekakor dobro delajo in to je glavno;)

Uživajte na morju, tisti, ki greste že zdaj! Mi bomo še malo počakali, samo k dediju bomo pa vseeno malo šli vmes:) Kar je tudi na morju, hehe:).

torek, 09. junij 2020

Dedov rojstni dan

Kako fino je, ko imaš otroke, ki že sami vse zrihtajo... Sami naredijo rojstnodnevno voščilnico za deda:
In to tako, ki se znoraj odpre v pravi cirkus, kjer nastopajo deda in vnučki...
Sami naredijo celo darila - izrezljajo ribico (deda je strasten ribič):
Sama sem samo spekla torto - bananino, ker ima rad banane (in spomnila očija, da se približuje "the" dan, da ga je peljal na ribolov - verjetno trenutno najboljše darilo;)
Na koncu še pesmica "vse najboljše za te" ob torti... 
Lubi in babi sta rekla, da "naj se ne matratm s torto", ampak vem, da bi mi bilo nekoč žal, če je ne bi naredila. Ker nikoli ne veš, koliko tort boš lahko spekel komu... In se splača:). (ok, ne zdaj pretiravat pri sladkornih bolnikih, ker potem jih bo res še manj, ampak saj veste, kaj mislim)... Uživajte skupaj, dokler lahko! In če z nekom nikoli ni lepo, uživajte s kom drugim, saj nas je 8 milijard na svetu;). Gotovo se najde kdo fajn:).