Kako popravimo najljubšo posodico - in presenečenje

 Otrokom je dostikrat kakšna skodelica posebej ljuba in je velik problem, če se razbije (in roko na srce, tudi nekaterim odraslim;), ehk, ehkm... saj ste prebrali mojo objavo o moji najljubši šalci, ne?;)

Včasih je treba zlepit koščke skup kot sestavljanko in tisto res zahteva precej živcev (nimam slikice, bom poskusila jutri slikat, zdaj je tema;)... Sploh ker se dvokomponentne plastike, ki lepijo porcelan, dolgo sušijo in se med tem vse podira... Ampak kadar se odlomi samo en košček... no, v takem primeru posodico res lahko popravimo... Če koga zanima, kako, si lahko pogleda na mojem čisto svežem youtube kanalu, hehe. *Je sicer v angleščini, da bi bilo uporabno čim več ljudem, ampak večine verjetno to ne bo motilo (sicer pa izklopite zvok, hehe;). 

Če vam je zanimivo, se naročite (subscribe), bom vesela, hihi in če poznate koga, ki bi mu lahko bilo všeč kaj podobnega, širite novico:). Vsakega mnenja bom vesela, saj bi rada naredila zadevo uporabno in zabavno, da malo popestri tele dni ljudem, ki so doma in mogoče že vsega siti;)... Ker idej, kako to naredit, mi res ne manjka, hehe. In če se imamo lahko mi fajn v tejle situaciji, zakaj se ne bi imeli še drugi? Ja, to pišem ob 3:20 ponoči - to pa res ni razlog, da se ne bi imela fajn, hehe:) Nisem rekla, da je idealno, samo da je fajn;).

Učenje otrok različnih starosti skupaj

Pri šoli na domu se pojavi se še en problem - ko imaš več otrok... Kako učit otroke različnih starosti skupaj? Ok, moji so še dosti skupaj (4 leta razlike med prvo in tretjim), ampak tudi to ni zanemarjljivo v šoli in tudi za večje razlike velja "princip je isti, sve su ostalo nianse"... Ne podcenjujte tamalih, marsikaj razumejo! Pa tudi ni treba, da grejo vedno do konca - pač vsak bo delal tisto, kar mu bo še všeč (razen obveznega za šolo). "Ja, potem pa ne bojo nič znali!" Se ni za bat;) Karkoli ni treba, je bistveno bolj mamljivo kot to, kar je treba;)...

1.) NAJDITE NEKAJ LEPEGA, ENOSTAVNEGA na to temo, kar bojo vsi razumeli in jim to pokažite/razložite. Mi smo ravno zadnjič "delali Fibonačija", pa da razložim kar na tem konkretnem primeru:

 Fibonačijevo zaporedje najdete v naravi marsikje - skoraj povsod, kjer se nekaj zvija v spiralo... Od praproti, storžkov, tudi hišica nautilusa je tako grajena... Poglejte okoli in poskusite najt kaj v svoji okolici na to temo - za to nam dobesedno ni bilo treba it niti iz kuhinje!

2.) Potem GRESTE VEDNO BOLJ V DETAJLE in otroci odpadajo glede na svoje trenutne sposobnosti in zanimanja - nekoga bo zadeva strašno zanimala in bo hotel vedet še več, drugemu bo dovolj samo gledat lepe slikice (na takega pri nas še čakamo - mogoče bo kak vnuk tak, hehe). 

*Kar se vas tiče - če so fraktali in Fibonaccijevo zaporedje zapisani v njihovih glavicah kot nekaj lepega - ste svoje naredili. Ni treba, da razumejo zaporedje, da ga znajo napisat ali karkoli podobnega (če jih zanima, pa seveda, super! - zna bit, da boste presenečeni;). Ampak gre samo za to, da jim je to všeč - to se vedno da;). Sploh dokler še ni treba;). Pa celo kasneje se da.

 Recimo v tem primeru sem na hitro razložila, kako zaporedje izračunaš (vedno sešteješ zadnji dve števili, da dobiš naslednje) in kako ga likovno prikažemo:

 

In potem smo se še malo igrali s krogci in risali Fibonaccijeve spirale tako in drugače... in je bilo fajn. In zdaj vsi vejo, da to obstaja in da je fajn. Ne, ne mislim, da si bojo zapomnili tole reč do takrat, ko bojo to jemali v šoli (je to šele v srednji?). Ampak vem pa, da jim bo všeč, ko jo bojo spet videli. Mogoče ne bojo niti več vedeli, zakaj... Ampak to ni pomembno. Pomembno je, da jim bo všeč;). A ni fajn, če ti je kaj v šoli všeč?;) Ne veš, zakaj, ampak ti je tista snov simpatična... To lahko naredimo, takole mimogrede;). Meni so bili integrali vedno grozno všeč, ker so me spominjali na glasbo s tisto svojo kljuko - in nič na svetu jih ne more naredit groznih (ok, razen kake multivariatne statistike mogoče... tisto res ni preveč luškano:D) - ampak nič šolskega;)...

Fibonaccijevo zaporedje

Zlatolaskini krogi v zlatem razmerju

 Poznate tega strica spodaj? Ok, mogoče ni ravno Brad Pitt (lahko je pa tudi bil, kaj pa veš, kako je v resnici zgledal brez te klafete;), ampak glavcaaaa je pa vsekakor bil! Pogruntal je tole lepo čudo! Ok, prinesel znanje iz hinduizma, jadijadi, ma nekaj je tudi sam nagruntal, ok? (Mislim, da ravno spiralo - nisem pa matematik ali zgodovinar, ne me vlečt za besedo;))

Leonardo Bonacci (= Leonardo di filo Bonacci, od tod Fibonacci, za piflarje;)

  V ponedeljek je bil njegov dan! Oz. dan njegovega zaporedja, kakor hočete (za osvežitev spomina: njegovo zaporedje je sestavljeno iz števil, kjer je vsako naslednje vsota prejšnjih dveh, simpl ko pasulj) *Bonus pike za tiste, ki veste, zakaj so izbrali ravno ta dan! Namig - Američani zapišejo datum tako, da je najprej mesec, torej 11.23. ... se komu sanja?;) 

Spirala, zlepljena z lepilom naše mladosti - še pomnite, tovariši, hehe?

A zakaj bi vas to zanimalo? Če vas matematika kar tako za zabavo ne zanima (čutdaki!;), je zdaj vseeno čas za take luštne reči, ker imate otroke doma in jih morate učit (jaja, vem, teoretično jih učijo učitelji - TEORETIČNO;)...) V praksi pride prav kakšna luštna zgodbica tudi sicer. - Sama imam navado, da jim vse - vsaj tatežje ali na splošno osovražene zadeve (predmete oz. snovi v šoli) predstavim po svoje že prej - tako jim jih šola NE MORE zagraužat, hehe! Zmagaaaaa! Karkoli se jim bo všeč učit, bo veliko lažje;). Kako vem, katere snovi so težje/osovražene, kaj se jim rado zagravža? Leta inštrukcij ti dajo malo izkušenj, hehe;). *Mi si damo kake zabavne dni kar na naš večni koledar, da ne pozabimo in da se jih že vnaprej veselijo:).

Večni koledar

Opomba: ja, vem, šola vendar nikomur ničesar ne zagrauža, učiteljice so zakon in vse so najboljše in dajo celo svoje življenje in dušo za našo mladež itd itd... In princi in princese so srečno zaljubljeni do konca življenja in nikoli se ne skregata, da o svizcu niti ne govorimo...;). Eno je pravljica, drugo je reala. Vem, da so tudi zelo fajn učiteljice, ki se zelo trudijo, da ne priskutijo svojih predmetov učencem, včasih pa se trudijo, pa pač ne rata. Vem, da je učitejlici matematike to težje kot učiteljici likovnega pouka - prva je pač zahtevnejša iz vidika osnovne izobrazbe... Ampak ena moja mala ima vseeno rajši matematiko od likovnega - kako zdaj otroci ne marajo več likovnega, to nam - tastarim iz Juga-generacije, še vedno ni jasno - ker se ne dogaja samo pri nas, je kar pogosto (res pa smo mi pri likovnem risali, slikali in lepili, nikoli nismo prepisovali teorije; časi se spreminjajo in "mu, u in zu" so imeli svoje pluse...) Ampak za vse, ki ne marajo enega ali drugega - Fibonacci je super presek, kjer vzljubiš oboje: matematiko in umetnost:).

Ceko oči se nam je !prostovoljno! pridružil:)

Fibonačija oz. njegovo zaporedje lahko uporabite/upodobite na milijon načinov... In ne rabite nič posebnega - par barvnih listov (brez izgovorov, prosim, zdaj imate vsi kolaž papir doma:D, lahko ga pa pobarvate; sicer pa niti ni nujno, da so barvni listi, samo lepše je), svinčnik in škarje, pa po želji šestilo in karo papir (mi ga recikliramo iz starih zvezkov, kar ostane na koncu leta nepopisano, ker mi jih je take seveda škoda stran vršt - in zdaj sem to po nesreči že tako uspešno prenesla na mladež, da tudi če bi kdo hotel kaj dat stran, bi oni prej ven potrgali vse, kar je uporabnega...)

Super za vadit risanje krogov s šestilom, ne da bi človek vedel, da vadi;)

Fino je, ker lahko tole "likovno-matematično urico" narediš kakorkoli - lahko samo narišeš kvadratke v tem razmerju: dva s stranico 1 cm, potem enega s stranico 2, pa naslednji s stranico 3 itd... Mimogrede - tako lahko 8 letnika, ki se je celo dopoldne bunil, da mora izračunat "tooooliko računov", brez prisile mimogrede pripraviš do tega, da izračuna veliko težje račune, hehehehe (vstavite zlobni smeh s smeškotom učitelja za nemščino;). Še kregajo se, kateri je na vrsti, da izračuna naslednje število! *Pa čeprav števila kar hitro zrastejo in nikogar ne moti računat z dvomestnimi števili, če je zadaj nek namen: 1,1,2,3,5,8,13,21,34,55,89,144...

Lahko bi se tu ustavil (pa se seveda ni;)... Saj pravim, da mali štekajo marsikaj;)

 Lahko čez svoj zlati pravokotnik narišeš spiralo - prostoročno ali pa se poigraš s šestilom in narediš natančno verzijo (to dela temnolaska na sliki malo bolj zgoraj, spirala s šestilom je pa na zadnji sliki), ampak tudi prostoročne bojo ok:

Lahko izrežete ali izštancate kroge v tem razmerju: dva mala, pa potem enega, ki je 2x večji, naslednji je velik za 1,5 drugega (oz. za 3 male) itd...

In jih potem sestavljate v raznorazne oblike ali z njimi rišete karkoliže želite... Tako grafični oblikovalci pogosto oblikujejo logotipe:) OK, navadno ne na papirju, ampak v Ilustratorju, si pa ravno tako prej naredijo digitalne kroge - brez heca!

Karkoli naredite, vedno bo izgledalo v redu, ker nam je lepo vse, kar je v teh proporcih, tako smo narejeni...

Najlepše pri teh projektih pa je, da vsak najde nek svoj način, svoj sistem - mala je naredila takole spiralo... Tega ni bilo v "kurikulumu":D, očijeve kolaž spirale tudi ne...

Mali je užival! Kdo pravi, da je Fibonačijevo zaporedje pretežka snov za 8 letnika?:D Odvisno od prikaza, hehe... In od teženja - pustite jim malo svobode - pravilo je samo zaporedje, vse ostalo, kako to uporabit, je stvar domišljije... S tem sistemom postanejo zadeve otrokom kar same od sebe všeč:). *Meni je najtežje pri šoli na domu to, da jih moram učit tako, kot je določeno... Ni problem otroke pripravit, da izračunajo žnj računov - samo ne tako suhoparno;). Ampak tudi tega se morajo navadit - da moraš naredit dolgočasne zadeve, na dolgočasen način - po možnosti čimprej*, da imaš čas za zabavne, kot je tole, hehe:) *Na tem še delamo;) Če uspe, sporočim...

Takole se je začelo (zgoraj)... Končalo se je malo bolj nastlano (spodaj):D - ampak zdaj znajo že sami pospravit, hehehe (spet tisti zlobni smeško;)

Za vse, ki si želijo še malo več, je tukaj kar nekaj virov, meni je pa tale video strašno luškan. Ali pa če poguglate Fibonacci kids;). Kot vidite se da zadevo lepo prilagodit otrokovim zanimanjem: malim umetnikom lahko predstavite zlati rez (golden ratio) in kako lahko naredimo logo v tem razmerju, malim naravoslovcem pa vse mogoče živali in rastline, ki rastejo tako (več o tem in slikice pa jutri), itd itd... Pojdite do tam, dokler je otrokom še zanimivo (vedno me preseneti, kako daleč je to). Vidite, da je matematika dobesedno lepa? In tega narisat sploh ni težko! Pa še naučiš se nekaj vmes;). Zaporedje, povadiš rokovanje s šestilom... ni da ni:)

In to za sprostitev pred spanjem, hehe. *Ja, vem, da smo čudna družina;). Ampak nihče je ne bi menjal in... "if it makes you happy, it can't be that bad";) Po večurnem pričkanju okoli par računov, ki jih je treba izračunat, prav paše delat nekaj za sprostitev, kjer se pričkajo okoli tega, kdo bo izračunal par računov:D. Jap, vem, da smo čudna družina...

Škrat Kuzma

 Prejšnji teden so imeli pri malemu za šolo vse možno o Škratu Kuzmi: prebrat odlomek v berilu (mali mi je prebral kar celo pravljico, ker jo imamo ravno doma - sestrica je nora na škrate, zato imamo verjetno vse knjige o škratih, kar se jih dobi v slovenščini ali kar jih je mama kje videla:D). Mali mi je pridno bral, jaz pa sem mu vmes skvačkala jajce, ki si ga je zaželel - mogoče ravno eno od tistih, ki ga je Kuzma izmaknil... *Ker je pravljica dolga, sem lahko nadaljevala z naslednjo kvačkanino...

Poslušali so radijsko igro o njem. In gledali odlomek iz gledališke igre, ki smo jo pred leti že gledali v živo. Seveda jim je bila najbolj všeč knjiga, kot vedno - ker so pač knjige najboljše - tam so junaki točno takšni, kot si jih sam naslikaš in zgodba je bolj barvita, daljša, lepša... Ampak pripenjam povezave tudi za igre - za vse, ki imajo rajši "moderne medije" in za male nebralce, ki imajo zaposlene starše, ki ne utegnejo trenutno brati;)

Ker pa moj mali ni bil preveč navdušen nad dotično pravljico in ker sem vedela, da ji bo posvečen cel teden in sem si želela, da bi lepo pridno naredil za šolo brez kake galame, sem ga malo podkupila najprej z eno slikico škrata Kuzme, ki sem jo narisala na sprehodu po gozdu:) - slika spodaj. Tako tudi njemu ni bilo tako težko narisat njegovega škrata - zgornjo sliko. PS: Za sprehod po gozdu ni treba nikogar podkupovat, to so vsi takoj za!:)

Ker pa je mali pridno naredil vse za šolo in končal že v petek dopoldne, sem mu za nagrado in hkrati motivacijo za ta teden pripravila še skrivnostno škatlo - no, pripravila sem jo malima dvema - ker se vedno skupaj igrata s skrivnostnimi škatlami. Poleg tega so tu not zlatolaskini škratki... ker je pač v zgodbici kup škratov, sem si jih izposodila - upam, da ne bo jezna;). In malo potihem upam, da se bo tako hotela z njim igrat s škratki, kar si mali strašansko želi... ker s škratki se ona najraje igra sama... mali pa jo opazuje in se bi ji vedno grozno rad pridružil... tako bi bil mogoče enkrat Kuzma sit in jajce celo... In mama bi imela mir delat kaj drugega;)...

Za osnovo je mungo fižol, ker je tako lepo zelen, lahko bi pa dali tudi zeleno obarvan riž, suho listje, drobir, koruzo ali kamnčke - pač nekaj, kar bo služilo za gozdna tla, samo mungo je lažje pomest kot sesuto suho listje;). Čez so posuti škrati in leseni krogci (to so v bistvu delčki iz diy trgovine - mislim da služijo kot neki ogromni mozniki ali nekaj podobnega - dobite na oddelku s prčkarijami za mizarstvo - poceni in zelooooo fajn igrača - če mogoče kak dobri mož ne ve, kaj bi prinesel;), pa nek košček veje, lepo zbrušen (nekoč je bil škrat;) in lesena zibkica. Škratki so vseh mogočih dizajnov: iz lesenih osnov in filca, iz storžev, kosmatih žičk, lesenih kroglic in filca, samo iz filca in volne, samo iz volnene preje in vse možne kombinacije... (ja, smo naredili že veliko škratov, tule jih je nekaj na pogled - narisani in tudi 3D v vseh mogočih medijih;)...

Kako se ne kregat z lubijem med korono

 Baje je trenutni čas kar naporen za pare, ker večinoma nismo navajeni bit tooooliko časa skupaj. Pri nas ni taaaaka razlika, ker lubi še vedno dela tudi v službi, ne samo od doma, vseeno pa je večkrat doma kot prej - samo da je nam to fajn:D. V bistvu se imamo zelo luštno, ko smo skup in nam nič kaj strašno ne manjka, razen časa - ja, še vedno ima dan premalo ur, sploh da bi oba lahko delala od doma in hkrati šolala otroke... Poleg tega ugotavljam, da bom letos morala vsa darila naredit sama (maladva imata oba rd začetek januarja in navadno tačas že kaj kupim zanju...) Zdaj recimo ni knjižnega sejma, kjer navadno pustim pol plače... Sicer pa nam je luštno, ko smo skup.

Ampak kakor gledam okoli in kar ljudje pišejo in govorijo, zna bit marsikomu kar težko... Moj nasvet: ne se prcat in podpirajte hobije in tiste male bedarije, ki nekomu nekaj pomenijo (pa niso pretirano škodljive za nikogar). Lubi mi recimo ne teži zaradi mojega hrčkanja - ker ne vržem stran polomljene skodelice, ampak jo popravljam - ko najdem čas - kar je malo kasneje kot se je zlomila;)... Ali pa veliko kasneje... Nekoč navadno pride na vrsto;)...

PS: mi pa zato moja primarna družina modruje, pa jim niti ni treba živet z mano in ko smo še živeli skup, sem imela svojo sobo in to je bilo to - not sem imela vse svoje obleke in vse svoje stvari in nikogar nisem ravno ovirala;). Zato znam cenit, da mi nekdo ne teži (me pa seveda heca, ampak to je drugo;).

 Sama pa se trudim videt tiste male reči, ki njemu pomenijo - recimo zdaj je  Miami Heat postavil reklamo Goranu Dragiču v Kosezah, od koder je doma, da bi ostal pri njh:). Ko mi je lubi to omenil, sva takoj splanirala, da gremo pogledat to reklamo, ker kaj takega se verjetno res ne bo več zgodilo, da bi kak NBA klub dal reklamo sredi Ljubljane... Luštna in genijalna poteza:) - očitno je delalo, ostal je pri njih:).

 Ne, sama nisem bila nikoli košarkašica:D - s svojimi 168 cm in "umakni se ji" odnosom do žoge ne bi bila ravno uspešna, hehe. Ampak on je bil skoraj celo svoje življenje košarkaš! Pa še Dragič je tak fejst fant in je tudi meni luštno videt, da ga imajo tako radi tam:). Vedno mi zaigra srček, ko uspe nekomu, ki se trudi in je v redu človek.

Verjamem, da se marksikateriomu zdi trapasto hodit gledat reklamo. Ampak včasih je fajn brat med vrsticami - včasih je fajn naredit nekaj zato, ker to nekomu nekaj pomeni, tudi če vam mogoče ne ali če se drugim to zdi brezveze. Včasih je fajn naredit nekaj trapastega - ker naredi tole življenje malo bolj igrivo, malo manj "produktivno naravnano" in malo bolj razgibano. Ta pano si bomo gotovo zapomnili. In lubi bo čutil, da vidim "tisto, kar je očem nevidno". In če mu zato en mičken zaigra srček, se zelooo splača:). Poleg tega, kolikokrat vidite tak skok kot je na drugi sliki? Če se vam zdaj ni treba vozit na delo ali ste na čakanju, imate sploh čas za take hece - če ne, pa je še vedno tu vikend...

 Tole je skodelica, ki mi jo je lubi kupil, ko mi je počila prejšnja, enaka. Moja najljubša skodelica! Trapasto je naročat skodelico na dom, ne? To res ni nujno... Pa še nemarno draga je za skodelico (in v resnici še precej lepša - se mi je mudilo spit čaj v njej, ko sem jo slikala, ko je prišla:)). Ampak meni je naredil lubi z njo veliko veselje!

Naredite kaj trapastega ta teden! Kaj, kar "je brezveze", kar "nima smisla", "je izguba časa" ali "kaj je pa tega treba". Samo zato, da nekomu pričarate nasmešek na usta. Boste videli, da se hitro najde smisel;). In koliko lepše postane življenje v dvoje, troje, petoro... kolikorkoli vas pač je;) Če to vsi delamo, je naenkrat "ful luštno" živet skup:).

Slovenski tradicionalni zajtrk

 Včeraj je bil dan slovenskega tradicionalnega zajtrka, zato smo ga seveda jedli... (če ste ga zamudili, lahko komot nadoknadite čez vikend, nihče se ne bo pritožil, mlajši otroci pa tako ne vejo, kdaj je ta dan;). Da vam malo pocedim sline (ne, prtov ne likam - iz principa, ker za enkrat se mi ne da, večkrat pa ne zdržijo, ker jih usvinjajo takoj;)) Ja, jabolka sem pozabila zraven slikat, smo jih pa jedli, brez skrbi:). Torej: kruh z maslom in medom, jabolko in mleko.

Ker sem prejšnji večer pozabila dat delat kruh, sem ga morala zjutraj še v pižami naredit, da se niso kar med sabo požrliza zajtrk:D. Na srečo imam kar nekaj receptov za "hitri kruh" (tale je bil z vinksim kamnom in sodo bikarbono). Ampak ko je bil kruh pečen, so bili vsi medeni in vse je šlo kot po maslu:). Kot ponavadi... Mimogrede - kdaj otroci prerastejo to fazo? Mene malo skrbi, ker je lubi bil tak še na faksu...

Za vse nejeverneže - dokaz, da je bil kruhek res doma pečen:). Zraven pa očijev domači med (jap, je čebelar - verjetno nikogar ne preseneča, ker sem izredno sladkosnedno bitje in prava mama medvedka - torej nič čudnega, če je izbrani samček čebelar, ne?;)

Po tem domačem zajtrku celo za šolo ni tak problem naredit, kar je treba... *Dokler ne postaneš spet malo lačen;)...

 Sploh če je petek... In bo sestrica tudi kmalu fraj... In je dan sorojencev, kar pomeni, da ti je že obljubila, da se bo igrala s tabo... Ja, tudi to praznujemo - ampak na srečo vsaj tu mami ni treba nič, hehe - pa še igrajo se in je v teoriji mir... Pustimo prakso;) - igrajoči otroci in mir je oksimoron, to vemo vsi, ki smo kdaj videli otroke igrat - ali so samo moji taki?:D

Dober tek!

Kartice za angleščino - obleke

 Ker pri mojih otrocih najboljše delujejo "diy" motivacije, kot recimo "doma narejene kartice za učenje" in ker se mali pri angleščini uči obleke (in sicer 23 kosov!!! Kar je kar precej novih besed...), sem spet narisala kartice zanj (medtem ko se je učil - imamo sistem: se potrudim, če se ti potrudiš;), tako je malo manj jamranja - drobni tisk: "sistem dela samo kadar so otroci siti - nič ne škodi, če je sita tudi mama";). Ja, lažje mi je risat ali kvačkat kot poslušat njegovo godrnjanje;) Kdor ni sedel zraven njega, kadar se mu ne da delat za šolo, mogoče ne razume:D... Ampak dejansko tamalih ni tako težko obrnit, velike je dosti težje (razen nekaterih izbranih osebkov za kakšno reč;)...

 Ampak trenutno verjetno vsem prav pride kaj, kar bo motiviralo naše male za učanje, ne? Ker pač večini staršev ni zabavno bit "tečna učiteljica", kar je en od načinov, precej pogosto uporabljan v šoli;) Ampak zdaj smo doma in se da drugače;)...

Torej, takole izgledajo tele kartice... Bi jih radi imeli? Ker imam ta blog že 10 let in ker je zdaj šola na domu in ker bi rada ljudem malo olajšala tole učenje na daljavo... sem se potrudila naštudirat tole celo proceduro, pa upam, da uspe - nisem ravno tehnični guru in ta blog je kot vidite brez reklam in ga pišem z namenom pomagat staršem in s tem malo popestrit kakšno otroštvo - nobenega drobnega tiska;). Zato se nisem vsega tega prej podstopila...

Najprej je bilo treba vse skup preskenirat in dat v pdf (in to je celo ratalo) in potem sem hotela dat sem na blog za direkten download, pa mi bloger ni dovolil naložit, če ne dam prej na google drive (ki je bil 2x prepoln, ker so gor še stvari iz predprejšnje službe... ja, moram ga počistit, vem... nekako nikoli ne pride na vrh moje "to-do"liste in ko imaš skoraj 40 GB, dovoljenih je pa 15 GB... in veš, da ne boš končal v eni noči... nekak nimaš take motivacije)... No, ampak posebej za vas... sem se spravila in včeraj cel dan pucala svoj g-račun... A sem pridna? :D Sem spraznila drive in photo, še vedno mi pa ostaja 12 gb na gmailu... ampak hej, malo po malo, a ne?;)

 

Tako da - upam, da zdaj tole dela: če dela, potem bi se moral odpret V NOVEM OKNU pdf, ko kliknete TUKAJ.

Zdaj pa lepo prosim, mi sporočite v komentarjih, ali ta reč dela in ali vam je všeč, da vem, ali naj se s tem še kdaj zafrkavam, okidoki? Ker če je komu všeč in mu olajša učenje njihove mladeži, potem se grem zezat z g-zadevami, da spravim gor še kak pdf, da ima še kdo drug kaj od tega... Če pa tega nihče ne bo uporabljal, potem bom pa tačas rajši kaj drugega počela, ker skeniranje in prepošiljanje filov sem pa tja niti ni moj hobi;) Je pa včasih uporabno:).

 

Mogoče se bo kakemu otroku tako bolj zanimivo učit, pri mojih dela... Mogoče bo delalo, če otrokom pokažete, kako jih drugi otroci z veseljem uporabljajo;). 

Seveda jih lahko uporabite tudi za kak drug jezik ali kaj drugega, ne bom nič jezna:). Tudi za malčke učit materni jezik, recimo - kaj je kaj ali pa za barve opisovat - večina oblek je enobarvnih, nekatere so pa pisane - prav s tem namenom v mislih - premeteno, kaj?;). Ne pa prodajat teh kartic, ok (baje je treba to napisat:D)? In če bi jih komu radi dali, ga napotite na ta blog, pa je;). Več vas bo, več jih bom naredila, ker se bo splačalo več naložit gor, če dosti ljudem pomaga...

 

NAVODILO ZA UPORABO: Zdaj jih pa potegnite dol (KLIK na link), natisnite (print, hehe), po možnosti na karton (ali pa nalepite natisnjen papir na karton (lahko je recikliran iz škatle od testenin, kosmičev... šolsko lepilo lepo dela), da bojo kartice malo močnejše; papir sam se zelo hitro zmečka in potem niso lepe in jih ne bojo radi uporabljali), izrežite in dajte otrokom. Starejši otroci lahko na drugo stran še napišejo, kako se zadevi reče v jeziku, ki se ga učijo.

 

Potem pa mi sporočite, če je vse delalo in kako jim/vam je bilo všeč:), da vem, kaj počet ponoči (lubi, tvojih idej ti ni treba pisat v komentarje;)...

Ustvarjalni kotiček

V lepem okolju se je lažje učit... Kako svojim malim torej lahko še malo naredimo šolanje na domu ali življenje na splošno lepše? Če imate prostor, jim uredite kotiček za ustvarjanje, ločen od kotička za šolo (pri nas je slednje kar kuhinjska miza, ker je edina dovolj velika za tak projekt)... Šola je v bistvu čisto zraven, vseeno je pa fajn, če imajo otroci tudi kotiček za "nešolo". To jih motivira, da šolo čim prej končajo;) (premetena mami, hehe;)...

 Sama sem načrtovala ustvarjalni kotiček že ob vselitvi in ga imamo že vrsto let, zato je zelo zelo preizkušen (in ne, nikoli ni tako lepo pospravljen:D, ampak dela pa! - zato pa ni tako lepo pospravljen;)). Glavna zvezda je seveda otroška mizica (plošča je taka kot za pult in se zelo dobro čisti, če jo kdo počisti, seveda;)) in pod ploščo so tri poličke z izvlečno ploščo, na kateri lahko slikaš in potem sliko s ploščo vred potisneš pod mizo, da se posuši, lepo na varnem in ni napoti - izredno uporaben sistem - hvala dedi, da si upošteval moje kaprice in nam naredil točno tako:)! Zdaj ga pa fehtamo, če lahko mizico malo dvigne, saj je mladež zrasla;)... Poleg mize so seveda klopce, ki nam jih je prav tako naredil dedi in kjer lahko gor sedijo tudi vsi trije, če je treba (eno smo žrtvovali za akvarij). Tista bela škatla spodaj je pa šivalni stroj, na katerem se najstarejša od časa do časa uči šivat in zaenkrat nima boljšega mesta...)

 

Ampak zdaj, ko imamo tole šolo na domu, je naš ljubi otroški ustvarjalni kotiček,kar nekak postal odlagališče vsega šolskega (delovni zvezki, puščice, itd... vse, kar še čaka, da bo danes narejeno, rado okupira mizico...) - kar je seveda smrt za ustvarjanje, ker šola še nikoli ni ravno podpirala ustvarjalnosti in kupi zvezkov in učbenikov res niso navdihujoči:D... Tako smo ga morali rešit. Ker pa  moramo sedaj nekam dat tri računalnike (in ne morejo stalno bivat v šolski coni na kuhinjski mizi iz očitnih razlogov - moramo tudi jest - veliko in pogosto;), imajo zdaj črne zverine začasno svoj prostor na klopci, saj tam trenutno nihče ne sedi... Kompromis pač;). Ustvarjalna mizica je pa spet fraj - vsaj zvečer:). kuhinjska pa nikoli, ampak to je druga zgodba:D.

Na steni za mizo so "žepki" z ustvarjalnimi potrebščinami. Sešiti so iz platna in jih celo nisem sama šivala, ampak sem jih podedovala. Na veliko srečo grejo lepo not posodice od pasirane skute ali tamale konzerve, tako da jih lahko po potrebi menjamo:) Tako so v eni posodici barvice, v drugi flukiji, v tretji voščenke, v četrti radirke in šilčki... Zgoraj pa škarje, lepila in ravnila... In ob strani mape z listi, šablonami in velika ravnila. 

Zakaj toliko škarij? Ker imam več otrok, ker imajo včasih tudi obiske in ker so ene cikcakaste. Pa še kak svinčnik in šestilo se najde - skratka vse, kar otroci uporabljajo bolj ali manj vsak dan... Tako je to enostavno pospravit nazaj, kar poveča verjetnost, da se bo to zgodilo (ker je to živ sistem, verjetnost nikoli ni 100%;) - če boste postavljali kaj podobnega, ne pričakujte čudežev, samo veselje, to vam pa lahko garantiram;).

Seveda to ni ves ustvarjalni material - kaj ste pa mislili? Mali imajo v kuhinji še dva konkretna velika predala! V enem je material za risat in modelirat, torej: barvice, flumastri, voščenke, čopiči, modelirni vosek, pripomočki za oblikovanje slanega testa in podobno... "Čakaj, a nisi napisala, da imajo to že tam ob mizici?" Ja, tam so raznorazne barvice in flukiji, ki so ostale iz različnih setov, od šolskih barvic itd... ki so za sprotno uporabo, te v predalu pa so še lepe in jih uporabljajo, ko se nameravjo nekaj potrudit, so pa še vedno lepo dostopne. Moj mali strašno rad riše, zato so njegove velike barvice (set 64 ali kolikože, velika škatla pač, ki je ne moreš imet ves čas na mizi) lepo pospravljene v predalu, vendar čisto na vrh, da jih lahko zelo hitro vzame).

V drugem predalu pa večinoma za slikanje: vodenke, tempere, vodotopne voščenke, palete, stare majice za zaščito oblačil, "pujsika" (to je zavesa za tuš, ki jo uporabljamo za zaščito mize, kadar delamo kaj res usranega;), mali kosi zaščit za podlago za ustvarjanje, kadar se samo en otrok spravi nekaj slikat, pa razne stekleničke za barvo, krpe za brisat, lončki za vodo, gobice  - torej stvrai, ki jih bojo najverjetneje rabili skupaj in pa plastelin (ki je trd in se naj ne bi družil s tisto stiskalnico za slano testo - zato sta ločena, tudi to ni naključje;).

Imate kaj podobnega pri vas doma? Lahko zadevo organizirate tudi v otroški sobi, ni problema, samo da ima otrok nekje prostor za svoje ustvarjanje, kjer mu/ji je vse dostopno (če so dovolj stari), lepo organizirano in ni problem pospravit nazaj (to zadnje je predvsem dobro za starše;). Če nimate mizarsko navdahnjenega dida, lahko kupite ali dobite zastonj kakšno mizo praktično kjerkoli (mize so kot majce - to se vedno dobi tudi zastonj, če nisi ravno izbirčen;). Če ni drugega, lahko organizirate eno večjo škatlo, kjer bo imel otrok vse na kupu.

Moj nasvet je, da

- razmislite, kako stvari vaše dete uporablja in naj bojo tiste potrebščine, ki jih uporbalja skupaj, tudi pospravljene skupaj (recimo tempere in stara majca, pa krpe, lončki za vodo itd...)

- razmislite, kaj hočete, da otrok lahko vzame in pospravi sam, za kaj bi pa rajši, da vas prej vpraša  oz. mu/ji jih sami daste (sekundnega lepila recimo še lep čas ne bom dajala tja;)... Bleščice rajši ne bojo nekje na "vsakdanjem mestu", razen če očiju ni problem hodit v službo v bleščeči majici;)...

- vsake toliko osvežite ves sistem, naj bo živ in naj raste z otrokom - otroci rastejo, zanimanja se spreminjajo... Nekaj, kar so nekoč vsak dan uporabljali, bo sedaj samevalo... Seveda je precej tudi zimzelenih potrebščin: škarje, ravnilo, svinčnik, radirka, barvice,... 

- prilagodite potrebščine svojemu otroku - kaj ima rad, s čim najrajši ustvarja, kaj ga pomiri ali karkoli pač hočete, da se v tem čarobnem kotičku zgodi... Mogoče bo nekdo želel imet med najbolj dosegljivimi stvarmi koščke blaga, filcin googly učke... Ali origami papir. Pač kakorkoli ustvarjajo,tole tu je en predlog, precej osnoven, potem si pa prilagodite po svoje. Ker imam 3 otroke, je skoraj nujno, da pride ven nekaj precej osnovnega, saj se ekstremi porežejo, ko iščemo skupne točke:D... Ekstremi so potem v predalih, hehe.

- naredite stvari "čim lažje za pospravit" - to v teoriji poveča možnost, da "se pospravijo" brez posredovanja ljudi, ki jih nered veliko bolj moti in se jim po domače reče "mame";)

 

Uživajte v času, ki ga imate skupaj! Saj veste, kaj babice vedno trdijo: "Pa tako hitro odrastejo!" Če boste z njimi naredili kak kotiček za ustvarjanje, bojo mogoče en mičken dlje ostali otroci - vsaj po duši - in to je tisto, kar šteje;)

Maske maskice

 Dolgo dolgo časa sem se z vsemi štirimi otepala šivanja mask, ker sem vedela, da to ne bo ravno hiter in enostaven projekt, ker bom zadevo zakomplicirala kot ponavadi;). Na koncu so me že lubi in otroci vsi žicali, če jih bom že sešila, da tiste kupljene res niso fajn: smrdijo, ne stojijo dobro in ne delajo dobro, so plastične in onesnažujejo okolje in se takoj zmuckajo.

PS: Kdor rabi samo nasvete za šivat, so čisto na dnu objave, če se komu ne da gledat slikic in brat mojih litanij;)

Spomladi mi je šlo prav na živce, ko mi je najprej pinterest, pa potem še youtube in na koncu še IG začel ponujat razne navodilčke za šivanje mask, sto in en kroj, različice različic, materiali, nasveti, itd itd... Ampak takrat sem še malo upala, da se bomo tega hudiča znebili že prej in da bo 2. val prišel vsaj malo kasneje, ne da se bo začel že poleti (ampak na morju jih nismo rabili - na hrvaškem zunaj tako niso bile nikoli obvezne - ne vem, kako je zdaj, saj itak ne smemo tja:D)...

No, ko so se pa jeseni številke dvigale, je bilo jasno, da bojo maske še lep čas ostale... Nisem se prav zelo veselila tega projekta, saj sem vedela sem, da ko sem bom tega lotila, bom prej hotela zadeve naštudirat - in sem jih (recimo materiale: tole se mi zdi dober povzetek raziskovanja materialov, tu je govora o par krojih in razloži tudi nekaj o materialu, tu je je pa vse mogoče - so pa to doooolgi videi, samo da vas opozorim;) - sama se nagibam k temu, da malo preverim vir in ti so zdržali;). Poleg tega sem hotela vsakmu naredit res tak kroj, da mu paše točno na njegov obrazek, da lepo stoji in čim manj moti itd... saj jih bomo zgleda še lep čas nosili... In da jih bom naredila vsakemu več, da jih lahko pogubijo... Torej bo to dolgotrajen projekt... Predvsem pa se res nisem veselila (z razlogom) brskanja po škatlah ostankov blaga in iskanja vseh teh malih koščkov blaga (ker seveda ne bom šla rezat nekega velikega kosa, ki ga lahko uporabim za konkretno oblačilo, potem mi bo pa "glih tisti košček falil";)... da si bo lahko vsak izbral tako blago, da mu/ji bo res všeč... Ok, zdaj sem se zjamrala, vsi ste dojeli - tole je trajalo tako dolgo kot ta objava;)

No, ampak oktobra sem se končno spravila - potem ko so mi sneli gips z noge in sem malo lažje plezala po mizah in iskala male krpice na vrh omar in brskala po škatlah (hvala, lubi za pomoč:)...

Naštudirala sem kroje, preizkusila sem vsaj 10 različnih, pa potem seveda različice (in še vedno nisem našla takega, kjer se mi ne bi rosila očala, kljub vsem obljubam - ja, tisti kroji mogoče res delajo za Azijke z njihovimi malimi noski in širokimi obrazi, ne pa za moj podolgovati obraz s konkretno surlo;).

Ampak našla sem pa za vsakega (otroka in za samčka) tak kroj (različne, seveda), ki mu je bil najbolj všeč in ga priredila prav na njegov/njen obraz. Zdaj imam te kroje lepo spravljene in lahko naredim mask, kolikor mi paše (kar verjetno ni prav veliko:D) - v bistvu je tatežji del narejen (ampak vseeno mi jih ne paše več šivat:D). No, potem sem naredila: 6 mask vsakemu otroku in 8 mask lubiju (3x6+8=24).

In babicam in dedkom vsakemu po 4 (na srečo še vedno x4=16)

In potem še za bicinega partnerja eno in za dedijevo prijateljico eno...

Pa še par za zahvalo eni fajn gospe, pa potem par, ki čakajo, da bojo darilo... Aja, in eno zame, haha. Skratka, skupaj 50 mask!!! Sem šla štet, ja!

Nisem vam jih vseh pripenjala, da vam ne bo dolgčas;) Lubi si je namreč na začetku želel same črne in temnomodre, dedka seveda tudi bolj žalostne barve - zato vam za začetek pokažem samo par teh živahnih luštnih maskic od otrok, da vas čisto ne mine šivanje mask za svoje ljube. Če jih boste same delale (ja, če se mi javi dedec, ki jih bo šival, bom popravila v moški spol, ok?;), dokler se mi ne, bo pa v ženski obliki napisano:D), tule je par nasvetov:

- preizkusite par krojev, ker je vsakemu všeč kaj drugega: lubi hoče žičko, pravi, da brez nje maske niso uporabne. Otroci ne marajo žičke (to lahko ugotoviš samo, če probaš in narediš eno tako in eno tako;). Lubiju je všeč en kroj, dedkoma drug kroj (čeprav so vsi odrasli moški), eni babici je všeč več različnihg krojev (in jih je dobila več, da ima malo izbire;), druga je bolj občutljiva na to, da bo čim bolj vse pokrilo in je vse iz enega kroja, ki nekak najbolj stoji na mestu (upam, ima malo podoben obraz meni, ker je pač moja mama:D, videla je pa nisem, ker smo jih ji brezkontaktno predali "drop shipping" - je samo pobrala iz nabiralnika:D). Skratka - ne bo vsem všeč isti kroj, ker imamo različne obraze. Očalarji bi radi nekaj, kjer se ti potem maska ne rosi (preizkusila sem 5 krojev, ki so to obljubljali, zaenkrat noben še ni obljube držal - pomaga pa, če si zrolaš papirnato brisačko/robček/nekaj takega pač) pod zgornji del maske) - če najdem takega, vsekakor povem... Zaenkrat za nas, očalarje za moje pojme ni varno kolesarit z masko (mogoče res ne bom kihnila vate, te bom pa zgazila:D)... Izmerite ljudi (dolžino in širino obraza, predvsem pa na koncu izmerite dolžino in pozicijo elastik, če jo boste všivavali v maske (za moje pojme veliko boljše in lepše stojijo take z všito elastiko, vendar je to res fajn preizkusit). Pa otrokom in vsem, ki bi znali težit zaradi elastike, dajte prej elastiko, ki jo nameravate všit, za uho - ali jim je všeč ali ne - nekateri imajo rajši trše elastike, drugi mehkejše, mali ima rad okrogle, lubi sovraži okrogle, mala ima rada švoh elastiko, temnolaska močno... Skratka, če že delate, naj bo tako, da jim bo luštno nosit, tako jim ne bo šla tako na živce.

nekaj preizkusšenih krojev...

- če boste šivali za babice in dedke oz. za rizične skupine: malo preglejte možne materiale - kolikor sem sama preštudirala, je najboljše, če je zunaj gosto tkan bombaž, znotraj pa nekaj plastičnega (večini je bil zelo všeč poliestrski saten, ki ga lahko recikliraš iz podlog kril, jakn itd...), da je elektrostatično, ker to potem tudi manjše delce zadrži. Če delate za kakšne zelo občutljive ljudi, potem dajte vmes še nekaj, kar bo filter (jaz sem nafehtala en košček tiste kirurške modre reči in jo všila v par mask). Otrokom in ljudem, ki bodo cel dan nosili masko v pisarni, pa jaz ne bi tega not dajala, ker je s tem težje dihat in je kvečjemu potem ne bojo nosili.

- če šivate za otroke - uporabite luštne vzorčke! Če je le možno, naj si sami izberejo - sama sem zvlekla ven vse mogoče krpice, vseh mogočih barv in vzorčkov, pa naj si izberejo, kaj je komu všeč... To se najboljše obnese, ker so jim potem maske dejansko všeč in jih ne pozabljajo non stop;).
- če šivate za babice in dedke: uporabite njihova stara oblačila, ki so jih radi nosili (pa so znucana in so jih dali stran, ne jim razrezat nečesa, kar še nosijo!:D) - tko jim bo dizajn gotovo všeč:) Babicam lahko kam na rob našijete kako čipko (dedkom pa rajši ne;).

- če imate več otrok: naj ima vsak otrok svojo barvo mask ali svoj motiv, tudi če imajo več mask - tako bojo lažje ločili, čigava je katera - pri nas ima zlatolaska vse maske rdeče (razen ene, ki je bila mišljena za malega, pa je bila bolj všeč njej in ji jo je dal), temnolaskine so večinoma modre in zelene, mali ima na skoraj vseh ribice... tako vsak ve, katera je njegova in ni kreganja in teženja. Fajn je tudi, če so maske različne - tako si lahko izbirajo, danes bi to, jutri ono... in tako tudi veste, koliko so jih že pogubili, ker če so vse iste, jih samo naenkrat ni - tako pa veš, da ni tiste s pikami, je pa še ta z gobicami:D)...

- če jih že šivate in ste si zakomplicirali življenje z vsemi temi merami in kroji in materiali... jih naredite več hkrati! Tako lahko ima lubi eno v službi v predalu, eno v torbi za računalnik, ker ima sestanek, eno v avtu, eno v žepu od jakne, eno doma, eno v nahrbtniku in še vedno lahko kakšno izgubi:). In mali imajo lahko eno v predsobi v omarici, eno v šolski torbi (ko bojo spet hodili v šolo), eno v žepu bunde, eno v avtu... in še vedno lahko kakšno izgubijo:)...  Pa spravite kroje - znale bi jih še kdaj rabit... 

Takole to izgleda - akcijaaaa!!! Pa to je bilo že proti koncu...

Če se vam vse to ne da, pa lahko sešijete iz enega pravokotnika baf, pa tudi šteje;). 

Če hočete imet masko po meri ali pa tako iz zanimivega blaga, se pa oglasite, hehe.