četrtek, 23. april 2015

Za spretne prstke

Samo na hitrco: kako zaposlit malčke: daš jim velik nešpičast vijak in matico v eni posodici (tukaj sem uporabila kar nov glinen podstavek za rože) in oboje sestavljeno v drugi - potem pa že sami ugotovijo, kaj se da:) Ja, dva seta sta zato, ker sta bili takrat dve uporabnici - seveda mora biti število vijakov in matic = številu otrok, ki se bojo igrali:)

Kakšne male trike imate pa vi za zaposlit male prstke, da ne šarijo tam, kjer jih trenutno res ne rabiš?

sreda, 22. april 2015

Pesek in plastika

No, pa da ne boste mislili, da sem totalni "ogranik frik", ki prisega samo na naravne materiale in svojim otrokom ne pusti blizu nobenega novejšega materiala. Nisem. Rada imam naravo in naravne materiale, to je res in mali jih imajo radi, vendar ima tudi plastika svoje mesto - v peskovniku, na primer:). Res je, da mislim, da nobene od teh igrač nisva midva kupila, vendar se plastike povsod dovolj najde:D. In za v peskovnik je super dobra!
 No, takole mladi emancipirani fantki uporabljajo bormašino:D. "Od vsega izbere takoj "moško" igračo - orodje, uporablja jo pa kot kuhalnico," je komentiral njegov oči:). Punčke pa dajejo spat avtomobilčke:D. Ta svet je res mavričen, pa naj kdo reče, kar hoče!
 Vem, da lahko v peskovniku uporabljajo tudi lesene in kovinske sklede, ampak po pravici povedano mi jih je en majčken škoda:D. Tako da naj najprej tole uničijo.
Kje pa vi uporabljate različne materiale?

torek, 21. april 2015

Mizica iz debla za na vrt

 
Verjetno se spomnite hudega žleda lani... No, vsaka slaba stvar ima tudi dobre strani: lani je ogromno dreves popadalo in so ljudje pridno čistili gozdove tudi tu okoli. Ker sem pridno biciklirala vsaj parkrat na teden do dekanata in nazaj, da sem urejala vso papirologijo, ki jo na koncu pač moraš dat skozi, sem hočeš nočeš morala plezat čez in pod temi drevesi. In tako sem bila na pravem mestu ob pravem času tudi, ko so jih žagali in odnašali. In sem jih vprašala, če bi lahko dobila kak mali štorček za otroke... In so mi seveda rade volje dali in mi celo odžagali 3 male za moje 3 male (na sliki spodaj)! No, dobila sem pa tudi enega velikega, za mizico (na sliki zgoraj)! Hvala še enkrat, če slučajno kdo od vas to bere:) So/ste mi zelo polepšali dan (in še komu, ki me je videl, kako nosim tele hlode okoli:D). Letos sem jih samo še zbrusila z dedijevim najljubšim orodjem - fleksarco (ki mi je po tem prav prirasla k srcu, moram priznat - zelo uporabna zadeva:).
  Ampak sam štor še ni mizica... In tegale velikega hloda se nisem niti v sanjah mislila sama lotit, ker bi trajalo še naslednjih 10 let, da to prežagam... Motorke nimamo... No, rešitev se je dobesedno ponudila sama:). Kako torej prepričati svojega alfa samca, da ti prežaga takole debelo deblo z navadno ročno žago? Stavite z njim! Bilo je čisto spontano, ko sem na glas razmišljala, kje bi dobila motorko in pravi on, da to lahko prežaga. Sem ga vprašala, s čim? Pokaže to zarjavelo ročno kripo od žage... oookeeej... sem si mislila... Te žage nikoli ne jemljem niti v obzir, če hočem kaj naredit; kar se mene tiče, jo še držim težko pokonci, pa s tistimi velikimi zobmi ni šans, da karkoli prerežem... Ampak on ni jaz:D. Hvalabogu;). Sem komentirala, da bi to trajalo 3 dni, on pa, da lahko prežaga to v 1 uri. Staviš? Seveda stavim:D.
No, takole zagreto se je lotil tega ogromnega hloda in dejansko ga je prežagal v 45 minutah! In dobil stavo - zato pa je tako zagreto žagal, hehe.
 Čez hlod sem potem poveznila samo ploščo od bivše mizice od tamalih, pokrila s prtom in zadeva že zgleda čisto ok. Naslednji korak je, da kupim večjo ploščo, jo izrežem v okroglo obliko, polepim z mozaikom iz kamenčkov,... in idealno bi bilo, če bi lahko dala čez stekleno ploščo, da bi bilo lažje čistit... Samo ne vem, če bom šla v to naložbo, ker steklo ni ravno poceni... No, poročam, zaenkrat tole služi svojemu namenu, čeprav je malo miniaturno:D. Ampak boljše kot nič:).

ponedeljek, 20. april 2015

Stare igračke - leseni vlakci

 Nisem pretirano nostalgičen človek, so mi pa zelo všeč stvari iz naravnega materiala in znam bit sentimentalna, kar se določenih stvari tiče. Tudi otroci gledajo na stvari drugače, če vejo, da jih je dedi naredil in da sem se tudi sama igrala z njimi, ima to neko dodano vrednost zanje... Kar mi je bilo na začetku čudno, ker sama tega nisem čutila, ko sem videla mamine strašljive punčke... Nisem marala niti vonja tiste sobe pri dedku in babici in se nisem nikoli igrala z njimi, čeprav so nas včasih spodbujali, da bi se. Meni je bila tam zakon samo drvarnica in kure:D. Ampak najini otroci odraščajo v precej drugačnih razmerah in čutijo drugače:).
 Predvsem pa: nekatere stvari so bile dobre včasih in so dobre zdaj, brez predelovanja in spreminjanja. Tako pač je. Ko sem na razstavi o koliščarjih v Narodnem muzeju videla barčico, ki jo je naredil verjetno očka ali mamica svojemu malemu koliščarčku, mi je bilo prav toplo pri srcu, ker je iz tistega kosa lesa še tisočletja kasneje sevala ljubezen do malega bitja. Čisto enako ladjico sem naredila malo prej svojemu  malemu. S čisto enako ljubeznijo... Nekatere stvari se ne spreminjajo...
 Recimo lesene igračke. Ni jih treba promovirat, ni jih treba niti pokazat! Ko jih je mami našla v neki zaprašeni škatli v kleti in jih prinesla, sem jih zvečer samo obrisala in naložila v tistole leseno gajbico in meni nič tebi nič dala na polico z igračami v dnevni sobi...
 Zjutraj ni minilo 5 minut, ko sem slišala vzklike navdušenja! Maladva sta planila po njih in hotela vse takoj sestavit! Čeprav je bil zunaj lep dan, ju kar nisem spravila ven... In ker so notri 3je različni vlakci, ki imajo vsak svoj način povezovanja vagonov, je bila tudi prav luštna vaja za njune prstke:).
Lesene igračke so zakon! Vedno so bile in vedno bojo! Enostavno se s tem otroci rajši igrajo. Tudi če živijo v plastični dobi... Ker je les prijeten na dotik, živ, topel, prijazen, neenakomeren, nepopolen, vsak drugačen... mogoče se zato otroci najdejo v njem... No, pa tudi razpadejo ne tako hitro, ne polomijo se, ne rabijo baterij, itd... In lahko jih uporabljaš na sto in en način... Otroci niso neumni, iščejo stvari, ki so raznolike in lepe. Pa čeprav so 30 let stare, jih to čisto nič ne moti:). Poiščite na podstrešju in v kleti pri svojih doma, mogoče najdete kake skrite zaklade...

Zdravi prigrizki

Pa začnimo teden z zdravimi prigrizki, zdaj se ljudje že pripravljajo na morje in se na veliko razstrupljajo in ne vem kaj še vse;). Ampak to je prijazen blog, jaz vas ne bom terala hujšat;). Rajši vam pokažem fajne prigrizke (niso nizkokalorični, nič bat;). Kosila ni problem naredit zdravega, pri prigrizkih pa hitreje posežemo po čem malo manj zdravem, kar je že pripravljeno in enostavno vzet s seboj. Na srečo obstajajo tudi malo boljše različice z istimi lastnostmi:). In na srečo jim tamali obožujejo (no, najini, za druge nisem tako prepričana:D). Naši pa so veverice - suho sadje in oreške pojejo kot bi pihnil!
Ampak pri otrocih (in odraslih) dostikrat veliko naredi prezentacija - kako jim ponudiš hrano. V lepih skledicah, mavrično naloženo... bojo poizkusili skoraj vsi mali:) In suho sadje je tako in tako sladko in ga imajo potem radi:).
Ali pa se poslužite prastarega trika in nesite otrokom ven, takrat ko so lačni od razigrane igre - pri nas zgine v trenutku!
In maladva me ves čas fehtata, kdaj bom spet naredila "spiralo". To je ta posodica, ki mi je bila že od začetka strašno všeč, vendar si je do letos nisem upala uporabljat:D. No, letos bo očitno vse nadoknadila... in je postala sinonim za takole naloženo suho sadje in oreške. 
Tole je enostavna zadeva, da jo flikneš v torbico (ne spirale, samo oreške in suho sadje), je že pripravljeno in za nekaj časa kar nasiti - vse, kar od enega poštenega prigrizka pričakujemo:). Poskusite z različnim sadjem in oreški, rozine po pravilu jejo skoraj vsi, pa bananin čips je tudi visoko na lestvici. In mandlji za tiste, ki jim ni problem malo žvečit.
Dober tek!

sobota, 18. april 2015

Prvi letošnji žar

Prejšnji vikend smo v soboto postavljali hiško in peskovnik, v nedeljo pa prvič letos odprli sezono žara! Ja, vem, Primorci že nekaj časa žarite in sem vam fauš, da sem zelena ko ta motovilec spodaj:D. No, saj vam privoščim, samo "i tata bi sine":). Ampak zdaj lahko mi tudi:). Tata zadovoljen (naglas po želji;).
Nekaj je na tem primarnem občutku, ko si hrano spečeš nad ognjem/žarečim ogljem, da ima vse boljši okus... Ker seveda spet nismo meli nobenega "pravega mesa", kot po navadi, sem se znašla malo drugače (imamo sicer bio dedovega purana v zmrzovalniku, samo se ga je treba pravi čas spomnit dat ven in ribice se hitreje odtajajo kot file, pa tudi jih je že bilo treba pojest, prihaja sezona sladoledov in rabim plac v zmrzovalniku;). Tako da - če komu manjka idej, kaj vse se poleg čevapčičev in ražnjičev lahko vrže na žar;).
Zato sem na veliko temnolaskino veselje naredila domače koruzne tortille (samo masa harina in vrela voda, zgneteš, zvaljaš, spečeš:) in dala na mizico nekaj nadevov (v smeri urinega kazalca, začnemo na 9;):
- nariban kozji sir 
- jajčna solata (trdokuhana jajca, majoneza in začimbe)
- tabasco
- nariban korenček (iz babičinega vrta:)
- blanširana koruza (tudi iz babičinega vrta)
- domači guacamole (s paličnjakom pretlačen avokado, limonin sok (original je limeta, ampak mi je nikoli nimamo), sol in poper)
- na sredi je skleda motovilca s prelivom iz olivnega olja, jabolčnega kisa in naribanega hrena
Na žaru pa se pečejo tortille in sardelice.

* Za vse vegije: spustite ribe in dodajte recimo fižolov pire (kar damo navadno k tortillam, samo se spet nisem spomnila pravi čas namočit fižola). Navadno naredim še paradižnikovo omako, ki je tokrat nisem, ker smo pekli zunaj, pa še nimam zunanje kuhinje;). Naslednjič bomo kaj zimprovizirali:). Tokrat nismo niti vedli, kako se bo dalo pečt tortille, pa gre super duper!

** Če rabi kdo še kako idejo za na žar, sem si lani na morju naredila eno doooolgo listo, kaj vse lahko naredimo gor:). Ker zdaj ko ga ravno imamo, ga moramo izkoristit, ne?:)

Dober tek in naredite si kak žar, jutri bo baje lepo vreme! In povejte, kaj date pa vi navadno gor?

četrtek, 16. april 2015

Peskovnik

Kje je mali? Tam kjer je pesek. Vedno in povsod. Najrajši ima sicer gradbeni ostri in čim bolj strupen in prašen pesek, kot se za pravega malčka spodobi:D. Ampak uživa tudi z neškodljivo mivko in na sploh vvseh  peskovnikih. Zato sva mu pod hiško naredila peskovnik:).
  No, malo je prišel tudi na svoj račun z gradbenim peskom, saj sta ga z očijem posula podaj:).
Čezenj smo razprostrli prodnike...Oboje je tu zaradi drenaže, saj smo imeli lani navaden mali leseni peskovnik, pod katerega sva dala samo cerado (po nasvetu iz baubaua), pa se ni ravno najboljše obneslo. Pesek je bil na koncu  ena velika svinjska luža:D. Kar je sicer še povečalo njegovo zanimivost včasih, vendar je imelo nekaj neprijetnih stranskih učinkov (recimo, da je bil mali princ vsak dan kot bi stopil iz Pepine risanke "blatna luža").
Tu izgleda, kot da oči naganja malega ven, haha:D. No, v resnici je samo ravnal kamenčke:)
Čez sva napela flis za peskovnike in ga s sponkami pritrdila na stranice (obod). Upam, da bo dobro držalo:) Tako pesek ne more pronicat med prodniki in zemlja ne bo pronicala gor, vseeno pa bo voda lahko odtekala.
In končno še mivka!
Maladva sta veselo gazila in se igrala, medtem ko je oči nosil še en in še en in še en žakelj:)
Torej, če hočete videt najsrečnejšega malčka, poglejte v peskovnik:).  Vsaj naš mali je tam vedno blažen! "Povsod lepo, v peskovniku najlepše," je njegov moto. Vsi so imeli radi igrišča, zlatolaska se sploh vrže na tla povsod, kjer vidi kupček peska (kar je konec zime povsod, kjer so posipali s peskom in ne morete si mislit, kje vse posipavajo s peskom! Ko imaš tako dete doma, šele vidiš:D)! Da ne govorim o drenažnem pesku okoli hiše... In mali... no, on je pa resnično blažen v peskovniku in tam bi lahko bil cel dan (če mu daš zraven seveda vodo)! Malo packarije pa mora bit, no!
Tako da je sedaj tudi sosed zadovoljen, ker pravi, da je zelo za peskovnik, da se bojo otroci s peskom igrali v peskovniku (ne pa s peskom okoli hiše:D). Tako da win-win-win:)

* Zdaj razmišljava, kako naj narediva pokrov, ta je nujen v prvi vrsti zaradi mačk, pa tudi zaradi listja (čeprav tega bojo verjetno sami not nanosili:D). Fajn bi bilo, da bi ga lahko tamali sami pokrili. Fajn bi bilo, da bi voda šla lahko skozi (torej cerada odpade), vendar da se zadeva ne bi ravno takoj uničila, kar predvidevam, da se normalno blago bi... Ker ko smo ga lani pokrivali s cerado, se je not nabrala luža in ko smo to dvigovali, je bilo vse svinjsko okoli... Nekak ga morava obtežit ali napet na okvir, da ga veter ne bo dvigal, kot lani provizorično varianto... Gledala sem sisteme, kjer se navije na palico, ali pa da je lesen okvir, ki ga položiš gor,... skratka - predlogi in izkušnje dobrodošli!

sreda, 15. april 2015

Hiška za otroke

Ko smo živeli še v bloku (kjer bom gotovo spet nekoč živela;), sem otroke ves čas vozila na igrišča, ker so takooo radi plezali po drevju in igralih, da bi kompenzirala to, da tega nimajo doma. In vedno smo iskali kaka zanimiva, nova igrišča s kakimi luštnimi igrali, sploh so bila pa priljubljena vsa, ki so imela hiške ali vsaj kaj dvignjenega, kjer si lahko gor hodil! Tako sva vedela že davno preden smo imeli sploh teoretične možnosti, da si najini otroci želijo svojo hiško... No, pa smo se preselili in s tem so se te možnosti odprle. Potem se je malo vse skup zakompliciralo, kot se pri vsaki obnovi spodobi in tako se lani vrtu nismo toliko posvečali, ker smo morali najprej uredit vsaj za silo notri... Ampak ideja je ostajala...
 No, pa jo imajo! Svojo hiško! Mavrično. Kot sta želeli sestrici. In z modrim toboganom. Ko si je želel mali princ. Sosedje pravijo, da je lepša od naše:D. Moram priznat, da bi se kar strinjala:D. Dobila je vsekakor več pozitivnih komentarjev mimoidočih in tukaj živečih, hehe.
Ampak lepo po vrsti... najprej jo je bilo treba sestavit...
Izravnat tla (odstranit korenine, posipat s peskom) in položit tlakovce, na katerih hiška stoji. No, pri pesku sta se takoj našla tamaladva... (in "pomagala")
 Ogrodje in dno že stoji!
Hoooruk! In še hiška!
 Samo še ograjica (medtem ko temnolaska vadi gimnastiko:))
Zlatolaska pa opazuje od strani, vsa srečna, da bo hiška koooončno čisto gotova!
In na juriš! Kdo bo prvi gor? Punci sta se zakadili, midva pa upala, da se navdušenje še ne bo prav kmalu poleglo...
Srečna obrazka gledata skozi svoje okence:)
in se sončita na svoji terasici:)
Ekola, hiška postavljena in v uporabi! Uživajte otročki, upam, da vam bo doooolgo služila!
Hvala dedi!

PS: punci sta se mi že zahvalili (vsaka vsaj 10x), da sem pobarvala hiško mavrično, kot sta si želeli, tako da sem že čisto pozabila, koliko časa je to vse skup vzelo in lahko rečem, da se je splačalo! Ker take male reči naredijo tisto piko na i, brez katere i ne bi bil i, ampak samo črtica:). In mavrica, brez katere hiška ne bi bila "njihova lepa mavrična hiška", ampak bi bila samo otroška hiška. Upam, da bo ostalo tako in ne bo hiška na koncu samevala. Za vsak slučaj pa imam v rokavu par trikov, kako jo naredit zanimivo, če bi se to kdaj zgodilo (ali pa samo za preventivo, hehe;).

PPS: Če se sprašujete, kje je v tem postu in med vsem tem direndajem mali princ, pa zveste jutri:). Namig: najprej se ni mogel odtrgat od tiste kante s peskom zgoraj, potem pa...

torek, 14. april 2015

Barvanje hiške

Vas zanima, kaj smo počeli ves ta čas, ko nisem nič kaj dosti visela za računalnikom? Najprej sem skoraj doktorirala iz tega, katera barva/olje/zaščita je najprimernejša za smrekov les, ki bo celo leto zunaj in po katerem bojo hodili in drajsali otroci (upam da tudi vsaj večino leta po vsem tem trudu bom užaljena, če bo zadeva samevala;)... da bi zdržalo vse skupaj dooolgo... pa da ne bi bilo preveč strupeno za tamale. Seveda ima vsak svoje ideje (ne vprašajte, koliko ljudi sem vprašala in poklicala, nočete vedet;)... Edino, s čimer so se vsi strinjali, je bilo to, da je treba najprej zadevo impregnirat, kar sva naredila.
 Potem pa smo barvali... No, v bistvu sem po pravici povedano barvala bolj kot ne sama, amapk parkrat so pomagali tudi tamali (čeprav je skoraj lažje če ne, definitivno je pa hitreje:D).
 Vseeno se mi zdi, da je fajn, če lahko pomagajo, če hočejo, da imajo potem bolj občutek, da je to njihovo... Pa malo bolj znajo cenit to, da mami barva cele dneve, ker sta si pač punci zaželeli MAVRIČNO hiško:D.
 Evo jo, tole sem barvala ko zmešana (ja, v lubijevem pustnem kostumu, za to je dober;). Ne, sosedi ne gledajo čudno, so že vsega navajeni:D.
 Ko se je temnolaska vrnila iz šole, mi je še ona pomagala... Ja, delov je bilo kar precej - pol je še v garaži in se ne vidi... Sosedje so rekli, da bojo meli mali večjo hišo kot mi:D.
Če koga zanima, za katere barve sem se na koncu odločila: za hiško od znotraj brezbarvni lak Belinka Interior v 3 slojih, ker ta del ne bo izpostavljen ne soncu ne vlagi in ker bojo to tikali, če bojo not jedli in bi rajši čim manj kemije tam, pa da lahko nekje tudi maladva pomagata. Za hiško od zunaj lazuro Belinka Exterior (2-3 sloji), ker je na vodni osnovi in pisanih barv, da dobim lepo mavrico, da se les vidi skozi smo si pa vsi želeli. Za robove hiške Helios primer in bela pokrivna barva v 3 slojih, ker je na vodni osnovi in popolnoma varna in ker sem tisti del želela imet prekrit. Za tla, stebre in ostale dele, ki bojo bolj obdrajsani, pa sem vzela tankoslojno lazuro na nitro/oljni osnovi Belinka Belton v 2 slojih, ker se bolj vpije v les in ker nima not konzervansov in je, ko se posuši v bistvu po mnenju nekaterih celo bolj varna od teh s konzervansi (ki je recimo ne smeš dat na čebeljnjak), naj bi bila pa bolj odporna na drajsanje. No, bomo videli in poročam čez 2 leti, koliko se je katera barva obdrgnila.
Tako. Čez vikend pa so zadevo sestavili in seveda s(m)o jo že preizkusili:). Vas zanima, kako izgleda? No, to pa jutri:).

četrtek, 09. april 2015

Spomladansko čiščenje z otroki

Čeprav že pregovorno sovražim čiščenje, naj bo ena objavica o tem, ker roko na srce, tudi čiščenje ima eno dobro stran: da je potem čisto:D. Na splošno sicer nisva imela spomladanskega čiščenja in  sva pač čistila sproti kolikor se je dalo in nekih generalk nisva ravno ljubila:D. No to jih še zdaj ne, ampak zdaj:
a.) imamo večje stanovanje v hiši (kjer seveda sami čistimo tudi skupne prostore), tako da ne moreš več vsega naenkrat spucat, ker je enostavno preveliko
b.) nimam službe in nekak nimam izgovora, da nimam časa
c.) sta maladva doma in seveda temu primerno več naserjeta
d.) je precej stvari še nedokončanih in zato seveda niso tako vzdrževanju prijazne in seveda nočem, da se vse raznosi povsod.
In tako sem lani na morju na mojem prastarem kindiju brala eno e-knjigo o "hitrem čiščenju" (speed cleaning) in si rekla, ok, dajmo poizkusit.  Naredila sem seznamčke, kaj vse je treba počistit v katerem prostoru in kdaj v tednu pride kateri prostor na vrsto in si dala vse na urnik/v rokovnik, ker ima tako baje 80% boljše možnosti, da to naredim. Resnici na ljubo zadeva še kar deluje. Ker vsak teden utrjuješ, delaš že bolj avtomatsko in gre hitreje:). Zdaj bi samo rabila še kak cd player:D.
 Potem sem zadnjič na pinterestu videla še take luškane zabojčke za čiščenje, ki so jih naredile mamice svojim malim, da so pomagali pucat. In seveda morala poskusit:) V zabojček (od plastičnega orodja, s katerim se ni nihče kaj dosti igral) sem dala:
- staro kuhinjsko krpo za pobrisat, kar ostane mokro po pucanju (beri: vse:D)
- krpico iz mikrovlaken za suho brisanje
- gobico za zdgnit kaj bolj trdovratnega
- viledo in še nekaj podobnega za brisanje
- in seveda najljubšo "špriclo", kot reče temu mali princ - kako se pravilno reče? Pršilko? (ki ni barvno usklajena, ker pač imam samo to rdečo dovolj malo). Vanjo sem dala mešanico vode in alkoholnega kisa, da se ne bi voda usmradila, če bi čakala par dni (kar je čisto brezveze strah, saj mali vedno celo sprazni:D)
 Že ko sem delala, sta maladva skakala zraven in mi vlekla stvari iz rok in se takoj, ko je bilo vse v škatli, skregala, kdo jo bo nesel dol na hodnik:D (pa se tadva sicer res redko kregata). No, špricla/pršilka je bila po predvidevanju zakon! Tako velik zakon, da sem jo morala prva dva dni umaknit iz obtoka, da nismo meli vsega ves čas mokrega - triletniki so pač svoja sorta:D.
 Ampak zdaj oba rada pomagata, kadarkoli čistim, ne da bi jima sploh rekla, če želita it zraven - kar prideta:) (Ja, seveda to pomeni, da počistiš tudi kaj, česar niti nisi mislil, saj še ni bilo tako umazano - potem je pa mokro in pač moraš:D), recimo okna smo od znotraj počistili v zadnjem tednu že 3x - večkrat kot v vsem času, odkar smo vseljeni (dobro leto!) - lahko gledaš na to tudi kot na še eno zmago:D.
In še ena dobra stran: mali se zdaj sam spravi pucat! Če bo to slučaaajno obdržal, vsaj en košček, me bo mela po moje moja snaha zeloooo rada, ok, mogoče je to pretirano rečeno, ampak morate priznat, da bom dobila plus pike:D. Temu se reče naložba v bodoče, zaenkrat še fiktivne odnose:D. Torej, ljuba moja bodoča snaha, ki verjetno še ne znaš brati: delam na tem, da bo tvoj bodoči izbranec kdaj poprijel za metlo, ok? Če ga kasneje razvadiš, ker ne bo po tvojih standardih, pa ti ne morem več pomagat, ok?;)

sreda, 08. april 2015

Velikonočni prazniki

Kako ste jih preživeli? Mi luštno:). Pa pojdimo po vrsti: najprej priprave: en spleten zajček (zeloooo enostavno za naredit - dva kvadrata za telo in glavo, ušesa so samo z dodajanjem in odvzemanjem petelj, repek pa je en navaden vozel iz preje:) Slikic piščančkov žal nimam, mogoče poslikam enkrat drugič.
 Začetek: na velikonočni petek vedno pečemo velikonočne bombice - o njih sem že pisala, ampak so tako strašansko dobre, da se splača večkrat:). Križ na vrhu simbolizira 4 letne čase in moram priznat, da vsi vedno komaj čakamo pomlad, nikoli ne pride prehitro, če le ostane...
 V soboto smo izpihavali jajčka, kot vedno...
 In jih seveda barvali, kot vedno:). Ker nismo ravno veliki navdušenci nad trdokuhanimi jajci, pirhe vedno delamo iz izpihanih jajc:). Dediju sicer ni bilo jasno, zakaj smo jih barvali, ker sem jih v pon. dala stran:D. A trdokuhana pa ima smisel barvat - tiste luščine pa vsi spravljajo ali kako?:D
 No, pa še na en izlet smo šli in našli še en zakladek:) Da je še nekaj za očija, hehe.
Kako pa ste se imeli vi? Kaj vse ste počeli?

četrtek, 02. april 2015

Barvanje kokošk iz mavca

 Lani je babi presenetila naši punci z darilcem pred veliko nočjo: dobili sta bele vlitke iz mavca v obliki kokošk, petelinčkov in jajc.
 Doma smo poiskale temperke, čopiče in lončke in zabava se je začela...
Letos upam, da bomo uspeli odkopat moje kalupe, ker imam ene prav srčkane ovčke:). Če ne veste kaj počet z malimi čez praznike, tole je prav zanimivo in otroci se naučijo, kako se barve drugače obnašajo na drugačnem materialu, ki je veliko bolj vpojen kot navaden papir.
Če pa imate bolj zelene prst(k)e, pa lahko naredite zelenolasa jajčka, če posejete krešo/travo/žito v jajčne lupine ali pa zajčka iz kreše.  In za vse nevedne, sta mi tukaj dve prijazni dušici napisali v komenatarjih vse različne običaje. Ker se jih veliko začne že na veliki četrtek, prilagam že danes link. Katja, ste/si (bo)ste letos umivali noge?
Veselo velikonočno ustvarjanje!