24 junij 2011

Brokolijevi žepki


Zadnjič v postu o trotillah je nekdo omenil, da jih rajši zvija drugače, da nadev ne popada ven - tudi jaz jih včasih naredim tako - no, če koga zanima, kako to izgleda:
Plus te verzije je, da nadev ne pade ven, minus pa to, da moraš tortille že prej sestavit in si jih ne more vsak sam po želji. Vsako je dobro za svoje dni: prva metoda - prosto po prešernu z milijon omakicami je fajn za dni, ko imamo čas in se nam ne mudi, za obiske in sproščeno druženje... Druga metoda je fajn za bizi dni, ko bi radi, da je kosilo naenkrat na mizi, komplet, da ni treba še nekaj prčkat in da ni preveč svinjarije okoli.
Torej: najprej spečemo tortille, recept že imate od zadnjič:) Lahko pa poizusite za spremembo tudi koruzne - če koga zanima, je tu moj recept (vas pa opozarjam, da so nekoliko "bolj zahtevne").
Če ste v kuhinji doma, potem lahko nadev delate med peko tortilj, če se še nekoliko lovite, je mogoče boljše, da ga pripravite vnaprej in potem samo pečete in zlagate hkrati, da ne bo preveč "overwhelming" (ne najdem slovenskega izraza, če me ubijete!)
Naš nadev je bil iz brokolija, ker smo tole pač jedli enkrat pozimi, ko je to sezonska zelenjava. Sir je tisti, ki bo žepke lepo spojil, ko se bo stopil:)
Zdaj na tortiljo nadevate nadev - na sredino, potem pa z obeh strni zapognemo proti sredini in potem še iz obeh drugih strani - zapremo kot pismo.
seveda pa ne pričakujete, da bodo otroci tako zvite jedli kot je mišljeno (torej lepo odgriznili en del in potem še enega itd...). Oni imajo svoje sisteme:) Vsekakor je treba najprej pogledat, kaj se skriva notri:)
Jap, res je: BROKOLI! Moji punci imata dejansko ful radi brokoli (ja, vem, imam srečo, se vsak dan zahvalim neobstajujočemu bogu za to;).
Kako naj se pa tega lotim? Najprej bom popihala...
 Najboljše bo kar na sredini;)
 No, taklole to izgleda, če jejo odrasli;) Tako nekak naj bi izgledalo...
Ampak dejansko pa igleda pri otrocih takole;) No, vsaj pri mojih, nevzgojenih, uživaških, spontanih in srčkanih otrocih, hehe.
PS. saj znata jest lepo, če je treba - v restavraciji bosta zgledni;) Ampak doma se pa človek lahko sprosti in si prinese sveže pečeno s tortiljo k mizi, ne?;) Ok, rajši ne odgovarjat;)

19 junij 2011

Skrivnostne stekleničke

Baje je najbolj prodajana sladkarija čokoladno jajce z igračko. Kar se mene tiče, sicer čisto blesava sladkarija, ker je Gorenjkina čokolada veliko boljša od čokoladnega jajca, tiste plastične igračke pa se non stop znajdejo pod nogami, kar je poleti, ko smo bosi, precej neprijetno. Ampak čokoladna jajca so še vedno veliko veselje otrok in babic in najboljše, da se starši naučimo živet z njimi;) Kako? Tu je ena ideja, kako porabit tele male igračke iz jajčkov, ki se sicer valjajo po kotih, ki te pikajo sredi noči v posetlji, na katere stopiš, ko zjutraj ves zaspan iščeš pot v kopalnico...
Kam z nijmi? V stekleničke! Kaj še rabite? Neko malo razsuto zadevo, ala riž, ekspandiran riž, lečo, drobne fižolčke ali koruzice - kar vam paše, pa stekleno ali plastično prozorno embalažo oz. nekaj, kar se dobro zapre in lahko vidiš skozi (me smo vzele stekleničko od nekega soka, se mi zdi in pa plastično prozorno jajce, ki nam je ostalo od velike noči, ko sta punci pojedli čokoladna jajčeca, ki jih je zajček nasul notri).
Izmenjaje dajemo v steklenico riž in drobne predmete (igračke iz kinder jajčkov, male srčke, ščipalke, okraske,...) - pri tem si lahko pomagamo z lijakom. Ne napolnite jih preveč, malo prostora mora ostati, da se bojo stvari lahko lepo premikale notri.
Dobro zapremo in če se zadeva ne da res trdno zapret, priporočam še, da pokrov kar zalepite (ne me vprašat, kako vem;).
Potem date igračke otrokom in jim pustite, da jih vrtijo in gledajo, kaj se pokaže med rižki. Če hočete igračko še malo dodelati, pa najprej slikajte vse predmete, ki ste jih dali not, sprintajte sliko
in potem naj otroci odkljukajo vse predmete, ko  jih zagledajo (me tega nismo naredile, ker nimamo printerja in ker rade sproti spontano improviziramo, kaj bo šlo notri in kaj ne).
No, takole  (glej zgoraj) se potem otroci zabavajo in takole izgledata igrački od blizu (glej spodaj):

 PS: ja, res je, slikani sta na balkonu, v teglcu s solato:) To pa ni moje maslo, to ima samček čez:)

16 junij 2011

Tortille

Tortille so fajn hranica iz več razlogov:
- vsak si jih lahko sestavi po svoje
- s prilogami (oz. kakorkoli pač rečete temu, s čimer nadevate tortiljo - polnilo se sliši nekoliko preveč tehnično;) se lahko neskončno zabavaš in pustiš domišljiji prosto pot
- miza je lepa, ker je na njej toliko lepih živih barv, celo pozimi!

 - zanimivo je tudi kombiniranje z omakami (na sliki sta guacamole - tradicionalna iz avokada in limete in paradižnikova, spodaj je še fižolov pire iz rdečega fižola)
 - otroci neskončno uživajo v sestavljanju svoje tortilje
 - jemo jih z rokami:)
 - dobre so
- lepe so
 - poceni so (če jih sam narediš so res smešno poceni - če ne veste, kako, tule sem pred leti napisala recept za te, ki jih vidite na sliki zgoraj)
 - tudi priloge so poceni: koruzice, narezana paprika, nariban korenček, nariban sir, natrgana solata, paradižnikova omaka, fižolov pire, guacamole... naredijo pa vtis na goste:)
- otroci se nabašejo z zelenjavo in se jim še fajn zdi;)
 - in vsi jih imajo radi:) No, vsaj vsi, ki jih jaz poznam. In uživajo v valjanju in "pomaganju" in posipanju pulta z moko in postavljanju vseh mogočih prilog na mizo in... še in še... Če še vedno niste prepričani, da so tortilje prava stvar, pa vprašajte Mehičane:)

12 junij 2011

Barčica po bani plava...

Ker že težko čakamo morje, smo si naredili barčice doma:
 Da ni vse navadno, so narejene iz barvastega papirja in različne: eno je navadna barčica, ki se je naučimo zgibat že v vrtcu, drugi dve pa sta kajaka.
Takole so plavale po naši bani in malidve sta se super zabavali z njimi!
In seveda še kozarčki, ker sta punčki v tej vročini velikokrat žejni;)
Na eks! Drugič pa še pravljica o kapitanu, ki je ostal brez barke...

06 junij 2011

Drobljenje jajčnih luščin

Tole so kot vidite že stare slikice (še zimski škorenjčki;), ampak vseeno je primeren čas za objavo, saj so takole uživali moji najljubši, ko sem bila prejšnjič zdoma in zdaj so si gotovo izmislili kaj novega (vem, da so narisali zemljevid in označili gor, kje je mami;).
Prejšnjič pa so drobili jajčne luščine. Ja, seveda, najprej jih je treba zbirat. A zakaj bi kdo zbiral jajčne lupine? Zato, ker so kot veste narejene pretežno iz kalcija in je ta zelo dober za zemljo - torej fajn je, če ga date v kompost oz. na vrt. Ker pa sama jajca na kompostu kar dolgo rabijo, da razpadejo, jim lahko malo pomagamo:
Otroci se z veseljem žrtvujejo;) Takole sta jih drobili in trančirali:

 Pravite, da je ok ideja, samo da jajca smrdijo, če jih spravljaš? Rešitev je papirnata vrečka - saj veste, tiste vrečke, ki se v vsaki hiši razmnožujejo (v katerih dobimo in dajemo darila - po možnosti ne istemu človeku, od katerega smo jo dobili;)... No, te darilne vrečke so super za spravljanje jajčnih lupin, ker "dihajo" - zrak lahko kroži, zato se jajce oz. vsebina, kar je ostane na lupini, posuši in ne začne gnit. Mi imamo eno tako vrečko obešeno na kaveljčku na steni (dovolj visoko - zato, da se tole ne dogaja nenadzorovano v stanovanju;). 
Poizkusite, rožice in otroci vam bojo hvaležni:)