Puuust - za najstnike

Pravijo, da se najstniki ne marajo več šemit. Pravijo, da niso za hece, ker hočejo, da se jih jemlje resno. Pravijo, da današnji otroci ne znajo nič več naredit sami. Pravijo, da nimajo domišljije in samo sedijo pred ekrani. Pravijo, da jih ne moreš spravit stran od telefona. Pravijo, da se jim nič več ne da.

Oprostite, ampak ne verjamem! Mali so si svoje kostume razen oblek izdelali sami. Jaz sem sešila samo zlatolaskino tuniko za Vinetuja (iz starega usnjenega krila, ki mu je nekdo že odstranil pas in smo ga dobili na pol razrezanega bogvekako od bogvekoga z bogvečim:D). Malemu Old Shatterhandu sem sešila hlače in srajco iz umetnega usnja, ki ga je sam kupil (se dogovoril z bico, da sta šla na poti k njej še v trgovino z blagom, ga sam izbral in sam plačal!). S puško mu je malo pomagal oči, vse ostale pripomočke pa je naredil sam:

- ostroge iz recikliranih pokrovov od "ječmenove kave", trakca in razcepk
- pištoli iz palčk (super se je spomnil, da je palčke spel z vezico medtem, ko se je lepilo sušilo! Ko je vse skup pobarval, je zelo realistično izgledal ta del, ki drži naboje (nimam pojma o delih orožja, to ni moje področje:D)
- tomahavk (sekirico) in nož iz kartona, nožnico iz usnja (reciklirani ostanki od bogvekoga)
- kamulet (pipo miru) iz Keramiktona (na zraku sušeča masa, ki jo potem še spečeš v pečici) in palčke
- ogrlico z zobmi iz Fimo mase
- še konzervo sardin je pojedel in dal prat v pomivalca, ker ima Old Shatterhand v njej spravljen dnevnik:)
- sestra mu je posodila svoj usnjeni nahrbtnik, druga bandano, jaz škornje, ki sem jih dobila od mame...

Mala si je celega konja naredila čisto sama. Bila je besna, ko je razpadal, pa sem ji ga pomagala utrdit s kartonom spodaj - ampak to je bilo post festum, sicer pa si ga je sama izmislila, naredila, kaširala, polepila, pobarvala, nalepila grivo, naredila ušesa iz filca, uporabila kamenček za oko (to mi je bilo sploh ultra všeč!)... in seveda tudi orožje, itd... Jaz sem ji poslikala obraz in naštimala lasuljo. Izi pizi:).

Tavelika je sama našla kostum, ki ga bo lahko nesla v šolo, da ne bo preveč kompliciran, da se bo dalo z njim na bus,... in ga naredila sama. Mene je sem in tja prišla kaj vprašat: "Mami, kaj naj uporabim za telo?" "Po moje najboljše kar stare žabe, pa daš not balone, pa je:)" ampak naredila ga je čisto sama. narisala krila, jih izrezala, pobarvala, sešila telo, vse... Jaz sem ji posodila pajkice, ki sem jih nekoč dobila in zavezala vse skup gor, ker to človek res težko sam, ampak to je pa to!

Današnji otroci in najsniki niso nič kaj staršno drugačni od otrok in najstnikov pred leti. Delajo to, kar jim prinaša veselje, če se le da, kdo pa ne? Imajo domišljijo in se radi šemijo - če si seveda lahko sami izberejo, kaj bojo, jih ne omejujejo pri njihovem ustvarjanju in jim pomagamo poskrbet za vse tiste detajle;). Ker detajlio so pomembni! Sploh pa malim otrokom:)

Najstniki si znajo sami izdelat kostum, saj imajo zdaj več virov, kot smo jih imeli mi - internet je poln idej za doma narejene kostume:) Čeprav je mala našla idejo za tuniko v prastari knjigi "Ročna dela" - iz 70ih let:D. potem sem ga sicer morala čisto zimprovizirat, ker sem imela samo zelo omejeno količino blaga v tistem krilu - in uporabila sem vse do zadnjega trakca - dobesedno:).
Dandanes je tudi več starih oblek in embalaže - precej več, tako da je izdelava precej lažja, saj imaš na voljo veliko reči... Mi (odrasli) moramo samo tolerirat kuhinjo polno napol narejenih kostumov, prispevat kak nasvet in potolažit kakšno frustracijo, to je vse. A ni fino met najstnike?

 Še vedno so zelo čustveni, kot so najstniki vedno bili, ampak to ne pomeni, da se samo jezijo! So tudi zelo veseli, hehe:). Včasih se eno zelo hitro prevesi v drugo - za to smo pa odrasli tu, ne?;) Vsaj tako jaz vidim svojo vlogo zdaj - ni mi več treba toliko naredit zanje, tu sem za to, da pomagam potegnit naprej, ko se kolo zatakne, potem pa spet spustim, da sami rinejo, dokler se spet ne zatakne toliko, da ne morejo sami odtaknit.

Letošnji pust

 Kaj so bili letos mali za pusta? Zlatolaska je bila PRVI DEL KNJIGE VINETOU - jap, tako zelo natančno! Kostum je naredila 100% sama, brez moje pomoči, tudi pobarvala ga je sama (in moram priznat, da sem pokala od ponosa - ne vem, če bi sama znala tako dobro posnemat tega ilustratorja - ki nama sicer ni preveč všeč, ampak posnela ga je pa idealno:D)

Kostum, narejen 100% iz recikliranih škatel! Pa še sama ga je naredila! Čisto sama, tudi poslikala ga je sama, jaz se niti čopiča nisem dotaknila, dobesedno!

 

 

Na sprednji strani ima celo stran, ki se odpre!!! Njena ideja, njena izvedba, bravo mala! Ne vem, kaj imajo ljudje toliko proti najstnikom! Ves čas sem se tresla, kako bo, ko bom imela 2 najstnici (ker sta pač manj kot leto in pol razlike;) in naj bi bila to najbolj zahtevna oblika odnosa, kjer vse poka (mama in najstnica - jaz mam pa to 2x... pa zaenkrat moram priznat, da je to verjetno najlepše obdobje! Otroci so še vedno otroci, še vedno so luštni, pa iskreni pa vse, kar je na otrocih luškano... pa hkrati znajo že marsikaj, naredijo marsikaj, pomagajo, prenesejo šalo na svoj račun, so hitri... ma ne vem, no... meni so najstniki (zaenkrat:D) zakon! No, poročam čez par let... mogoče bo res groza in me vse hudo še čaka... Ampak zaenkrat se res nimam kaj pritoževat!

Celo dejansko je prepisala eno stran v knjigi gor!!!

 

Mali je bil Londonski čuvaj - in moram priznat, da sem prav vesela, kako dobro je izpadel, sploh glede na količino vloženega dela - vse skup sem mela v pol ure fertig - verižico in gumbe si je pa tako sam našil gor na kapo in jopič.

Londonski čuvaj v polni opravi...

Kapa je iz ostankov umetnega krzna in je edino, kar sem od vseh kostumov sploh kdaj kupila - vse ostalo dobimo, ker zdaj res ni težko dobit oblek - vsi se jih poskušajo znebit (to vem, odkar sem tudi sama poskušala podarit naše stare obleke, pa jih živ bog noče, čeprav so nekatere še čisto lepe:D)

Londonski čuvaj strumno stoji...

Temnolaska je bila kaktus - njen kostum je narejen 100% iz ostankov blaga, ki smo jih dobili  - ker ima kaktus rebra, to, da je iz več delov, samo še doda k realističnosti:) Sintetike sicer praktično ne kupujem (razen umetnega krzna kdaj), šivam bolj ali manj samo iz naravnih materialov, sploh ne za tamale - ampak če dobimo neke koščke blaga, za katere vem, da bi sicer samo romali v smeti, jih spravim in predelam v kostume. Za en dan je vse ok. Na ta način lahko rešimo veliko smeti pred propadom in ne kupujemo novih - ker dejansko je nekega kvalitetnega naravnega blaga meni škoda za takle kostum, ki ga bo enkrat imela. Da bi kupovala poceni sintetiko za tole, mi ni iz naravovarstvenih razlogov, tole je pa super iz obeh strani - volk sit, koza cela, pa še ježki so se nakotili (zakaj ježki? Ker so temnolaskina ljuba žival;).

Kaktus kostum

 

 Kasneje sem ji še obraz pobarvala, ampak se je malima mudilo na preduro, pa smo slikali prej;).

Ideje za pustne maske

Kaj vse so naši mali že bili za pusta? Sem naredila popis, če kdo rabi idejo ali samo razširit obzorja;). Enkrat za spremembo se spomnim napisat prej, hehe:)

2010 - slike tukaj
temnolaska - zajček
zlatolaska - pingvinček
malega princa še ni bilo

2011 - slikice so tule
temnolaska - vila-princeska
zlatolaska - levček
malega princa še ni bilo

2012 - slike tukaj
temnolaska - žirafa
zlatolaska - levček (novi) in klovn
mali princ je bil novorojenček - nič 

2013 - slike tukaj (in mami v kostumu Misteriona:D)
temnolaska - hello kitty
zlatolaska - hello kitty
mali princ - levček 

2014 - še ni bilo objavljeno; mala si je želela bit točno določena princeska iz točno določene knjigice s točno določeno oblekico - še sreča, da mami zna malo krojit, hehe. Velika je želela bit samo kuža.
temnolaska - kuža
zlatolaska - princeska
mali princ - nimam pojma, nimam slike... Verjetno ni hotel bit maškara in ker takrat ni hodil v vrtec, to ni bilo nujno potrebno;)

2015 - več o njem tukaj
temnolaska - ježek
zlatolaska - mušnica
mali princ - riba žagarica

2016 - več o njem in o poceni pustnih maskah tukaj
temnolaska - veverica
zlatolaska - gejša

mali princ - orka (ljudje so bili zmedeni, ker so mislili, da je ponesrečen pingvin in ko smo razložili, da orka, jim je potegnilo, hehe:)

2017 - evo, ta pa še ni objavljen, če koga zanima, lahko objavim, sicer pa slikica za pokušino;)
temnolaska - sladoled v kornetu
zlatolaska - jagodiček iz animiranega filma Oblačno z mesnimi kroglicami
mali princ - netopir

2018 - tega tudi še nisem objavila - če bi kdo rad več slikic, se javite, ta je bil zabaven:)
temnolaska - banana split (ja, tisti desert s sladoledom)
zlatolaska - Leprechaum (Irski zeleni škrat)
mali princ - stinkfly (žuželčji lik iz risanke)

2019 - ta tudi še ni objavljen, če rabite navodila, kako to naredit, povejte
temnolaska - punčka na cvetici

zlatolaska - Harry Potter
mali princ - Mrlackenstein

Sem pa tja nam uspe nahecat celo očija, da se našemi z nami:) Mami ni tako težko prepričat:D.

2020 - več slikic in več o njem tukaj
temnolaska - leteča veverica

mali princ - mali princ (ja, to leto je dejansko bil mali princ - potem sem ga tudi začela tako klicat tu;)

zlatolaska - sfinga (mitično bitje, ki ima človeško glavo, levji trup in krila)

2021- tule je navodilček o tem, kako naredit globus
temnolaska - balon na vroči zrak in duh iz steklenice
zlatolaska - globus in žebelj
mali princ - pav

2021 - tule je približni navodilček kako naredit hitre pustne maske

Uživajte v izdelavi kostumov za svoje male in še bolj uživajte, če jih že sami vsaj malo delajo - meni se zdi super obdobje, ko so otroci najstniki (vem, da sem edina), ampak za moje pojme, je tole bistveno manj naporno kot malčki, predšolski, začetek šole... mislim - pač karkoli pred tem:D. Moji najstnici sta zakon!

 

Cirkokrog

Zadnjič je cirkokrog praznoval rojstni dan... Pa smo šle pogledat.

Zakaj vlačim otroke na te traparije?

In kako to, da še vedno hočejo it?

Odgovor na oboje je, da imamo po svoje radi cirkus - pri nas se vedno kaj dogaja, vedno je nek crikus (vedno pravim, da našo družino najboljše opiše tisti verz: "Our house in the middle of the street - there's always something happening and it's usually quite loud":D). Ampak resno - midva imava rada akrojogo, mala rada vrti rožne palčle, velika obožuej bola kroglo (ki pa je nimamo)... Zato gremo pogledat - znance iz cirkokroga, kaj počnejo, pa kar tako, kaj se dogaja...

Včasih nam je všeč kakšna improvizirana postavitev:D

Včasih vidiš kakšno zanimivo gibanje, šport, kakorkoli temu rečete... Spretnost, ki je ne znaš in je očarljiva...

Včasih je dobro, da otroci vidijo, da nekateri ljudje živijo čisto drugače kot mi in da s tem ni nič narobe. Vsak po svoje ptiček poje... Mogoče si bodo tako lažje dovolili živet tako, kot si želijo, ne glede na to, kaj od nas pričakuje družba. Ok, nekje se skladamo, prav nič si ne želim morit okoli ali lulat po vrtovih:D. Mislim, saj veste, kaj mislim, no! Pač cirkusanti navadno niso ravno po jusu. So pa lahko čisto ok ljudje.

Včasih je enostavno fajn videt kaj pisanega in barvitega. Zda je fajn it na katerikoli dogodek, ker pač kar lep čas nismo mogli... Včasih to popestri eno soboto...

Včasih najdeš dobre ideje za zabavo ali pa vidiš, kako so prišli na iste ideje kot mi - vsi drugačni, vsi enakopravni;)

In dobre ideje je vedno fajn delit in zbirat;). Mogoče nam predstava ni blizu in mogoče je vse skup hecno, ampak če najdeš eno fajn stvar, ki bi jo poskusil ali kjer si rečeš: "u, tole je pa luštno", ma, potem se je po moje splačalo. Saj smo šle s kolesi, ni da bi zato karkoli trpelo;).

Globus iz papir mašeja

A la carte... ker ste si nekateri želeli;) Kako se naredi takle velik globus iz papirmašeja, ki ga lahko uporabite za pusta (moja mala je bila letos globus), pride prav pa kar tako za poučevanje geografije/zemljepisa (če ima kakšna učiteljica preveč časa ali kak učitelj preveč energije;)

 

Lahko pa oboje združite in naj se vaš mali globus uči zemljepis in kako je pravilno obrnjena Afrika;)

Takle gigantski globus naredi zemljepis zabaven, da se radi učijo tako otroci kot tudi vsi mi, ki smo že malo pozabili vse mogoče velike reke in gorovja;)... (ko moraš vse to narisat, se jih nehote naučiš;)

Koga mika?

Gremo lepo po vrsti - pripnite pasove, to bo malo daljša objava: 

- najprej naredimo lepilo iz moke in tople vode - enostavno zmešamo oboje skup, da dobimo maso, podobne konsistence kot testo za palačinke. Točno razmerje ni strašansko pomembno; ni fajn, če je pregosta masa, to je vse. Če bo redka, se bo mogoče malo dlje sušilo, ampak po naših izkušnjah se v eni noči lepo posušita dve plasti na sobni temperaturi (cca 24°C). Ker je fino, če lepilo odsedi kakšno minuto, preden ga uporabimo, ga naredimo najprej. Sicer zdrži par dni, če ga imate na hladnem, vendar sva ga midve delali vsak dan sproti in vsakič porabili do konca. Je bolj luštno delali s toplim;).

- potem si pripravimo prostor: mizo ali tla, kjer bomo delali, zaščitimo z neko plastično rečjo ali dovolj časopisnega papirja (mi za ta namen uporabljamo odsluženo zaveso za tuš). Tista škatla zadaj ni za okras - ta drži žogo na miru, da se ne kotali okoli - in je NUJNA!

 

 - nato napihnemo veliko gimnastično žogo (tako za sedet na njej) in jo povijemo s folijo za živila - ta korak ni nujen, saj se lepilo ne bi prijelo na žogo, ki je plastičnogumijasta, to je bilo samo zaradi "faktorja svinjarije";) Na sliki kažem s prstom, do katerega kroga bova oblepili žogo - če delate globus kar tako, lahko seveda oblepite celo - midve sva ga delali za kostum in ni imelo smisla oblepljati spodaj, kjer bo tako in tako rabila luknjo za noge... Vedno pa oblepite več, kot mislite, da boste rabili, da bo potem rob lep, ko ga obrežete s škarjami (razen če si želite bolj razkuštran globus;).

- našuntajte otroke, da natrgajo časopisni papir - tokrat na doooolge in precej široke trakove, veliko večje kot po navadi, saj delate na veliiiiko. Jap, zlatolaska dejansko takole "udobno" sedi - očija vse boli, samo ko jo gleda:D

- in zabavni, a časovno potratni del: lepljenje! Pomočimo trak časopisa v lepilo in ga nalepimo na žogo. In potem naslednjega tako, da se delno prekrivata. Midve najrajši delava tako, da grejo trakovi v eni smeri in potem naslednja plast v drugi smeri. Nekateri pa vzamejo druge barve časopis, da vidijo, če so vse prekrili. Kakorkoli vam paše, to ni strašansko haklih, samo da je cela žoga lepo prekrita. Prekrijete lahko 2 plasti, potem pa morate zadevo pustit na miru, da se posuši. Če jo mislite sušit s kako grelno napravo, ne pretiravajte, ker se zrak v žogi ne sme segret toliko, da bi se žoga malo napihnila, sicer bo vse popokalo (se mi je zgodilo enkrat, ko sem kaširan balon sušila v pečici;).

- no, tole kaširanje je potem treba še 2x ponovit, da dobite 6 plasti! Ja, vem, veliko... Ampak žoga je velika in nočete, da bi otroku takoj razpadla, ne? Torej za tole rabite vsaj 4 dni: kaširaš, čez noč se suši, kaširaš, čez noč se suši, kaširaš, čez noč se suši, potem pa poslikaš (akrili se hitro sušijo, tako da to gre sproti). čeželite, lahko na zadnjo plast naneste še relief - gore - zmečkan namočen wc papir ali časopisni papir.

*Če bi radi delali kaj drugega, recimo globus, ki ne bo kostum, ampak bo stal na stojalu, ga vmes lahko naredite iz trnega kartona (bivše škatle;). Tu mala reže škatlo za stojalo, da se žoga ne premika okoli, to je bilo narejeno že prej, dodam samo sem, če bi kdo hotel imet to na koncu zraven prilepljeno;) Kakršnekoli okraske lahko naredite medtem, ko se zadeva suši...

- ok, zdaj pa res zabavni del: žoga je bila 6x kaširana in je suha,

zdaj pa jo izpihnemo - počasi in previdno...

- z malimi ali velikimi rokicami lahko pomagate ločit žogo od stene, da se ne bi naša papirnata krogla slučajno pri tem razsula... in jo izvlečete skozi luknjo ven - če žoga ne bi bila kostum, bi bila ta naša luknja manjša, ravno dovolj velika, da vzamemo ven žogo...

Zdaj zadevo pobarvamo z modro in na koncu izrežemo ven luknje za roke in glavo - ja, kar s škarjami, ne kompliciram vedno;). Za glavo sem najprej naredila šablono - vzela sem list A4 šmir papirja in nanj narisala oval, ga izrezala in pomerila in povečevala, dokler ji ni šel lepo čez glavo - za glavo hočemo namreč čim manjšo luknjo, sicer bo zadeva precej neudobna za nosit na ramah... In ja, luknja ni okrogla, saj tudi glava v tlorisu ni okrogla. Prav tako nista okrogli luknji za roke, saj si želimo, da bi otrok-globus lahko vsaj malo premikal roke gor in dol...

 

 In zdaj najbolj zabavni del - poslikava kontinentov! Vzamemo atlas in si damo duška:) Sama sem uporabila akrile, ker... no, če uporabite tempere in bo zunaj megleno... se bo tempera malo razmočila... in umazala vašega malega globuska ali tiste, ki bi kršili pravilo 2 metrov in se mu nevarno približali;). 

*Če niste prepričani v svoje risarske sposobnosti, lahko zadevo skopirate na velikost, kot jo rabite (kot rečeno mi nimamo tiskalnika, zato ta možnost odpade). Če hočete bit pri risanju zelo natančni, izmerite obseg vašega gigantskega globusa in potem enega malega in delite, da dobite razmerje - s to številko potem množite vse kar boste iz tistega malega globusa pobrali - širina Afrike, dolžina Amerike, itd... Ja, včasih pač kompliciram;). Meni je pomagalo tudi to, da sem si zavezala eno vrvico okoli za ekvator, da sem se lahko malo orientirala, kam moram postavit vse celine, saj bi jih na pamet precej falila...

Na koncu koncev ljudje ne bojo preveč natančni - če bo približno prav, bo ok, čim je okroglo in modro + rjavo/zeleno, ljudje vidijo Zemljo:)... Zlatolasko so v šoli samo občudovali, na svojem pustnem pohodu pa je dobila samo eno pripombo, da je narisanih premalo tihomorskih otokov (kar je res - nameravala sem jih na koncu kar pošpricat gor, potem pa sem pozabila - v svoj zagovor naj povem, da je bila ura več kot 3 zjutraj...)

Ne bom vam lagala - tole ni za reve ali za prezaposlene mame, ki nimajo časa niti pojest malice in se jim iz prsi visi dojenček, iz noge malček in na hrbtu pleza še en ali dva...  Je pa zabavno, če si lahko vzamete kak vikend časa:). Če imate starejše otroke, ki ste jih lepo strenirali s pinjatami na vsaki rojstnodnevni zabavi, bojo prvi del verjetno naredili skoraj sami! Edino poslikali verjetno ne bojo, razen če imate kakega nadobudnega umetnika doma... Meni je lubi držal atlas in sva se prav zabavala, ko sem risala še gore in reke! (in ko sem popravljala najprej narobe obrnjeno Afriko, ker ... no, pač prej otroci še niso imeli tega globusa... in ker je bilo najprej mišljeno, da bo mala sama poslikala, si je naredila šablono s pomočjo grafoskopa (o tem pa drugič, je že tako predolga) - ta pa hitro vse obrne... no, videla pravi čas, vse ok:).

Se bi kdo lotil tega projekta? Vem, da imam srečo, da so najini otroci že iz plenic (ok, najini niti niso bili v plenicah, ampak to je druga zgodba:D), pa da ni bil noben starš bolan takrat, itd... Ne pravim, da mora to kdo delat;). Me je pa par ljudi pobaralo, kako se zadeva naredi, ko so videli sliko na igju, zato izvolite:)