23 junij 2016

Poslikani kovčki za lepe počitnice

Ko smo šli za nekaj dni v London, kot ste ugotovili v prejšnji objavi, smo lahko prinesli na letalo vsak en kos ročne prtljage in ker sva kupila samo eno kos velike prtljage za 5 ljudi, je bilo fino, da bi v ročne čim več šlo (bil je še maj, ko zna bit mraz). Ker nameravamo še kdaj kam it in sva z mami našli zelo ugodne in luštne kovčke za ročno prtljago (in še narejene v Sloveniji:), sva kupili vsaka enega za moje male. Da bi vedeli, kateri kovček je čigav, da bi jih hitreje našli na letališču in da bi jih rajši sami vlekli za seboj, pa sem jih poslikala:
Ribice za malega riboljubca:
Vila za mojo nežno temnolasko:
Škratek za škratovsko kraljico (ona je dobila drug, star kovček od bice in ga ne zamenja - sploh zdaj, ko je gor škratek:) Na sliki se ne vidi najboljše, ker se ta kovček sveti in ga je grozno težko slikat...
In še oznake za kovčke - na drugi strani so kontaktni podatki, vse skupaj pa je laminirano in napeljano na močno vrvico:
Ko sta punci šli na letovanje, sem bila presrečna, da sem to že uredila:). Tako samo zavežem oznako na kovček in vanj nadevam stvari, pa je. Nobenega iskanja dovolj velike potovalke, nobenega vlačenja mojih stvari za plavanje v nekih vrečkah, ker sem pač tisti teden brez te potovlake:D, nobenega iskanja, katera potovalka je zdaj naša... Že od daleč se vidi: tale poslikan kovček:).
A bi še kdo rad imel poslikan kovček? Barve so se super obnesle, zaenkrat se ni še nič spraskalo dol, je pa res treba it večkrat čez, da se lepo vidi:).

21 junij 2016

Presenečenje!!!

Če nimaš ravno veliko denarja in imaš 3 otroke, navadno ne greste prav pogosto na potovanje. (Mi si privoščimo 1 na leto, zadnji dve leti, hehe. Prej pa odkar je bila temnolaska še mini, zlatolaska pa še v bušiju, nismo šli nikamor (ne vprašajte, zakaj;). Ampak otroci odraščajo in potovanja postajajo spet bolj zanimiva...) In če je nekaj tako redko, se splača potrudit, da bi imeli od vsega skup čim več in bi ostalo malim v spominu. To je dobra stran tega, da si na kantu, hehe, vse je ful bolj zanimivo:D.
In ker smo tik pred počitnicami, ena idejica, kako otrokom povedat, da greste nekam na potovanje/izlet. Ja, vem, lahko jim samo rečeš: gremo tja in tja in konec komedij. Ampak zakaj bi si naredil življenje tako preprosto, če ga lahko zakompliciraš?:D Komedije so zabavne!
Kaj morate torej naredit? Nič strašnega v bistvu, hitro gotovo in mogoče imate celo balone že doma:). Naredila sem igrico, ala pikado s sporočilom v balonih. Koga zanima, kako?

Narežete listke, na vsakega napišete po eno črko iz stavka, ki bo nastal, za presledke pa pustite prazen listek. Nato jih ali oštevilčite ali pa zadevo še malo zakomplicirajte in namesto številke napišite račun, da bojo vaši mali vmes še vadili računanje in poštevanko:). Sama sem na polovico papirčka napisala črko, na drugo polovico pa račun (glej sliko zgoraj).  Potem vse te listke zvijte v rolico in dajte vsakega v svoj balon (glej sliko spodaj).
Balone napihnite in navežite v obliko, ki vam je všeč (glej prvo sliko) - jaz sem naredila nek improviziran oblak z malim sončkom zadaj - simbolno, ker smo leteli z letalom in simbolno za vreme v Londonu, kamor smo šli:). Zato so bili tudi baloni modri in en rumen. (Čeprav smo tam dejansko imeli krasno sonce, če koga zanima:).) 
* Če bi delala presenečenje za valentinovo, bi naredila iz balonov rdeč srček (kako originalno, a ne?:D), za veliko noč pirh ali zajčka, za novo leto pa smrekico ali pa bi bili baloni bunkice na smrekici iz papirja, recimo. Pač nekaj na temo, ker si rada kompliciram življenje;). Če se vam ne da v štacuno, pa imate doma raznobarvne balone, pa se verjetno noben ne bo pritoževal, če jih boste samo zavezali v en šop in to je to:). 
** Če nimate časa, lahko tudi celo sporočilo napišete na en listek, ki ga date v en balon, ostali baloni pa sl prazni in pač pokate, dokler ne pridete do sporočila, vse je ok:).
 Zdaj pa zabavni del! Za puščice zalepite buciko ali risalni žebljiček (ta ne dela tako dobro, bucika je veliko boljša!) na palčko ali svinčnik, ki vam ga ni škoda metat po tleh. 
Potem nalepite balone na steno, spodaj lahko date kakšno preprogo ali kaj podobnega, da zavarujete tla, če želite, ker tiste palčke z bucikami bojo frčale okoli;). In pokličite otroke!
Velike in male, seveda, vsi bojo radi metali "pikado" v balone, da bi izvedeli skrivnost!
 Po vrsti vsi člani mečejo pikado (recimo 3x, ampak naj bo vsaj 2x, sicer bojo čisto nesrečni, ker nimajo drugega poskusa;) in čim predrejo balon, grejo po listek, ki pade na tla, ga razvijejo in...
 
izračunajo. Da bi imeli obe pupi kaj počet, sem nekatere račune dala za seštevat in odštevat (za tamalo) in druge za množit in delit (za taveliko) (tamali je dovolj užival samo v pokanju balonov, ni rabil računat:D). Potem sta napisali rezultat na liste, da je počakal na ostale.
Počasi so se baloni redčili...
 
In listki množili:)...
In ko so bili vsi na mizi, sta lahko prebrali: "WE ARE GOING TO LONDON!"
 

Potem nisva več nič slikala, ker so tako veselo skakali in se veselili, da bi bilo škoda zamudit trenutek:). Res popolna sreča:) Pa tako poceni in nič dela:)... Temu se reče pravo "cost-benefit" razmerje, hehe!
Kako bo/ste pa vi presenitili svoje drage s počitnicami?

16 junij 2016

Očetovski dan

Ste vedeli, da imajo tudi očetje svoj dan? Jap, 3. nedeljo v juniju. Ja, to je kmalu, zato vam pa pišem;). Mi ga vedno obeležimo:). Na srečo je v ravno času koncertov, ko lahko svojim po duši mladim očetom pričarate kakšno noč pozabljenih žurerskih dni ali pa nostalgičen večer v dvoje, če mu je to bližje;). Ljubi alfa samček že po tradiciji dobi kadar je le možno karto za Dylanov koncert, ker je pač njegov veliki oboževalec:). (Včasih je treba sicer malo improvizirat, recimo lani je  dobil samo eno in šel sam na koncert, ker je bila "letina" bolj slaba, hehe, ampak se je baje vseeno zelo dobro imel. Sem pa prej klicala njegovega prijatelja/tudi oboževalca, če gre, da bi šla skupaj, vendar ni šel.) Ampak vsako leto Dylana ni blizu. Mislim, da dotično leto, iz kateterga so slike, celo ni pripotoval niti v Evropo, zato smo se znašle drugače:

Punci sta mu narisali/pobarvali (ena to, druga drugo) njegovo najljubšo žival, čmrlja, seveda:). In oči je bil ganjen in očaran nad tem, kako dobro sta ga zadeli!

Mami pa? Hehe, no ta se je zabavala z varekino in zeleno majico:).

Nastali so takile beli flekci, katere sem potem lahko potiskala s štampiljkami čmrljev, ki jih zbiram;).

 Kot lahko vidite, imam že kar zbirko;)

Ne, saj se hecam, večina je iz istega seta;)

Pa v glavnem so samo pobarvani različno, edino spodnji je iz drugega štosa:

Ko se je črnilo posušilo, pa sem jih še pobarvala s flumastri za tekstil.   

Zakaj sem se odločila za to trapasto tehniko, da izgleda, kot da je poklicni pleskat?

Več razlogov: prvič: njemu je ta stil všeč:).Meni pa tudi:)

Drugič lahko v bele oblačke lepo odtisneš čmrlja, ki se na zeleni podlagi ne bi videl. A zakaj ne bela majca potem? Ma, kdo si res želi bele majce? Po vseh žnj reklamnih, ki jih nosimo, ker jih pač dobimo;)... mu bele res ne bom dajala;) Ker ima rad zeleno;).

Kaj pa boste vi dali letos svojim ljubim očetom za očetovski dan? Mamice jim lahko naredite tele srčke - srečke, v postu čisto spodaj; to bi znalo biti precej popularno, če napišete prave reči;). Ampak če se preveč poznata, se vam zna zgodit to, kar se je pri nas: obdarjenec je spraskal nekaj srečk, da je našel pravo za tisti trenutek, hehe:D. Kar je po svoje še boljše - dobi točno tisto, kar si takrat želi;).
A kaj pa moj oče? Hehe, on ne bi bil preveč srečen s tako majco:D. On je dobil enkrat knjigo, drugič skodelico, itd... pač take malo manj odštekane reči, ker na koncert ga ne bi spravila;).

15 junij 2016

Darila za vzgojiteljice - potiskane vreče za knjige

Letos se je v vrtcu razplamtela med starši kar pestra debata okoli daril, v kateri se je skupina naših malih bib razklala dobesedno na pol. Sama nisem preveč sodelovala oz. mi je bilo vse ok, ker teh vzgojiteljic še ne poznam tako dobro, saj je mali princ šele letos prišel k njim in kar veliko manjkal. Tako nisem vedela, ali si želijo bolj materialna darila (in kako velika) v obliki bonov, za kar je precej glasno navijalo pol skupine, ali bolj kaj simboličnega, vendar dovolj velikega, s spominsko vrednostjo, za kar je navijala druga polovica (vendar še vedno kupljeno). 
V tem vrtcu ni nobenih pravil glede obdarovanj, kot so bila zadnja leta v prejšnjem in je tu z darili zelo različno: včasih starši ne zberejo čisto nič in ne dajo nobenega darila in to na zaključku vrtca, drugič pa zberejo več kot 170€ samo za konec enega leta vmes... Ne najdem vzorca, ker ni da se tisti prvi vzgojiteljici ne bi nič trudili, niti da bi bili otroci tako nesrečni pri njih ali da bi se onidve ves čas kregali s starši, bili sta fajn:). Mislim, da je bolj odvisno od (premožnosti in načina razmišljanja) staršev in tega, kako dolgo je skupina že skupaj.
Po pravici povedano je to z darili težko. Ker ni pravil in ker so vzgojiteljice tako različne. Včasih vzgojiteljice same jasno povejo in takrat je to najlažje. Ena vzgojiteljica je recimo rekla, da bo zadržala dopis od ravnateljice, da jim ne smemo dajati daril (pred leti, v prejšnjem vrtcu) in nam jih bo dala rajši jutri, ker imamo ravno danes zaključno srečanje:). Bila je fajn vzgojiteljica in pri njej smo vsi vedeli, da si želi kakšno malenkost, tudi v materialni obliki, mislim, da bi ji tudi kakšno razvajanje zelo pasalo. Ne vem več, kaj smo ji dali razen šopka rož, vendar je bila vesela. Vseeno pa se mi zdi, da je bila še bolj vesela doma narejene kartice iz morja...  
Nekatere niso rekle nič, vendar si videl, da so bile zelo zadovoljne z materialnimi darili (the more the merrier) in bi bile majčkeno razočarane, če ne bi bilo nič za v roko prijet (oz. če bi bile res samo stvari, ki bi jih izdelali otroci). Niso se branile niti L'Occitana, niti bonov in se je videlo, da jim pomeni, da je veliko. Vendar takih vzgojiteljic ni bilo veliko...
 
Druga in najboljša vzgojiteljica, kar sem jih spoznala, je večkrat zelo jasno izrazila, da ne želi nikakršnih daril in da ne bo sprejela nič, česar niso otroci sami naredili (in pri njej si vedel, da bo zadevo dejansko dala nazaj) in bila je fantastična vzgojitejlica. Pa bi njej najrajši kaj dala! Saj se da malo znajt in z malo pomoči lahko z otroki  narediš kako lušno uporabno reč;). 
Ni pa to dan v spa-ju, seveda. Čeprav bi bilo zanimivo, če bi jo povabili na domačo masažo, hehe (samo dvomim, da bi katera sprejela - no, mogoče če bi jih lubi/oči povabil;). No, ta dotična najvzgojiteljica si je vidno oddahnila, ko je na zaključku vrtca dobila samo knjigo o ustvarjanju z otroki, pa spiralno zvezane otroške risbice z zahvalami staršev na drugi strani. Bilo je ganljivo in še zdaj sem vesela, da sem "sforsirala", da so res vsi nekaj narisali in napisali:). Ker si je res zaslužila to in ker je bila tega najbolj vesela, ni bila človek, ki bi znal igrat čustva;).
Spet tretja je pojamrala sodelavki v garderobi, da ji ni prav nič všeč, da so ji starši podarili tako veliko darilo, ker se zato neprijetno počuti, pa še tiste blesave obrazce mora zato izpolnjevat... Da bi z veseljem sprejela kakšno malenkost, vendar ne take velike reči (mislim, da so bili ravno boni, nisem 100%).
Četrta in peta sta se pogovarjali, kako bi veliko rajši kot šopek rožic in darila dobili kaj za delat z otroki, želeli sta si vnest kakšne igrače/materiale, ki jih v javnem vrtcu ni bilo... In bi jima to veliko več pomenilo kot dan v spaju... Zelo sta bili veseli lutke, ki sem jo naredila za eno zabavo in potem nisem mela kam z njo, pa sem vprašala, če bi jim kaj prav prišla. Vsak dan so se igrali s tem!
Pri najboljših vzgojiteljicah je to dostikrat tako, se mi zdi... Ker te dihajo za svojo službo in si želijo delat dobro bolj kot karkoli drugega... Te so navadno vesele knjig o ustvarjanju z otroki ali o razvoju otrok, vesele so stvari, ki jih lahko uporabijo pri delu z njimi, idej in podobnega. Vendar to navadno ni ravno visoko na listi možnih daril staršev, vsaj po mojih izkušnjah (pa sem imela otroke v res že veliko skupinah in vrtcih;). Verjetno oni izhajajo iz svojih želja in ker si večina želi dneva razvajanja, je to tako zelo "in"...
Večinoma se starši odločajo za bone za toplice, spaje, masaže, trgovine, prestižno kozmetiko,  ipd..., zraven pa rože in čokolado in to je bolj ali manj vse, kar se idej tiče... V šoli že lažje spraviš čez kako knjigo, učiteljice in knjge gre nekak skup;).
 
Zato bi vas vprašala, vzgojiteljice (in učiteljice): kaj si želite? Zares želite? Ne politično korektno: jaz si želim samo, da so otroci zadovoljni, da se imamo lepo, da se s starši razumemo itd... Ja, seveda je to najpomembnejše, vendar na drugi strani imamo starše, ki so prepričani, da si želite toplice ali bone in tiste, ki mislijo, da je to neosebno - torej: ali si želite na koncu tudi materialno darilo in kakšno (ali vsaj približna vrednost: od x do y €)... Bi bile vesele bona za spa za 25, 50, 80€, ali bi vas to spravilo v zadrego? So vam všeč boni ali vam je to neosebno? 
Imate poln kufer nerodno izdelanih otroških praholovcev ali so to še stvari, ki vam spravijo solze v oči, ker se je vaš varovanček tako zelo potrudil? Da ne bo pomote: razumem obe strani, ker se sama znajdem na eni in drugi večkrat doma;). Zato se pri obdarovanjih trudim najt način, kako bi te stvari bile vseeno uporabne in včasih uspe:).
So vam doma narejene stvari všeč ali bi vseeno rajši kaj kupljenega? Vam je najbolj všeč kombinacija ali se vam zdi, da otroci potem stvar samo uničijo, da je ne morete nikamor nosit? (Vem, da ne smete tako rečt, da otroci uničijo izdelek;), ampak saj veste, kaj mislim: da potem te torbice/majice ne boste nikamor nosile in bo šalčka stala nekje čisto zadaj v kredenci;). 
Dobite rajši več malih daril od svojih malih ali eno veliko od cele skupine? 
 
Svoje mnenje o tem sem povedala že v tistem postu o predpasničkih za tisti dve najvzgojiteljici in se ni bistveno spremenilo. Vendar se strinjam, da so vzgojiteljice različne in si nekatere res želijo draga darila. Vseeno pa nisem prepričana, da jih je toliko... Kakorkoli, ker sva letos izpadla iz mail-liste, tako da so se že napol zmenili in je perje že frčalo, preden sem sploh dobila prvo sporočilo, sem malemu že prej obljubila, da bova kot vsako leto spet delala nekaj za vzgojiteljice in sva to tudi naredila. Tako je bil najin prispevek k skupnemu darilu to, kar vidite na slikah: platnene vreče za knjige, potiskane s krompirjem z bibami - ta del je delal mali. Dobile so pa seveda še bone za spa (kako bi brez;), eterična olja (ki si jih je ena res želela:), blazinico z vsemi imeni vrtčančkov in seveda obvezne rože in čokolado, če sem si prav zapomnila. 

Kaj od tega bi vi najrajši dobile in koliko?