Bolje pozno kot nikoli... Srečno novo leto in naj bo najlepše do zdaj! Ker pa pred novim letom delamo zaključke starega, poglejmo, kaj vse je bilo novega pri nas v lanskem letu? Najpomembnejše: Imamo še eno prvošolko!
Na dan D sva upregla babico in dedka, da sta vzela malega, da sem se ji lahko pred začetkom v miru posvetila, ji naredila pričesko, ki si jo je izbrala...
in bila sploh čisto njena. Oči je prišel iz službe za njen sprejem, tako da je imela prvošolka oba starša vsaj nekaj časa samo zase:).
In, ja, seveda je dobila spet krilce, kakršnega si je izbrala (videla je nekaj takega v eni knjigi in se zaljubila vanj - žal sama nisem imela takega blaga s takimi punčkami, zato sem jih morala izrezat iz filca in našit... mnogo mnogo koščkov...) Ampak mala ve, zakaj to delam in to je glavno:).
Potem sva šli sami v slaščičarno, vendar tokrat z njeno najboljšo prijateljico in njenima staršema, ker si je to želela (prijateljica je zdaj tudi njena sošolka in oni so tudi šli proslavljat, tu pa ni ravno obilja slaščičarn in smo tako imeli isto pot in šli skupaj;).
Popoldne pa si je lahko izbrala kosilo. Želela si je školjke, vendar jih kot zakleto nikjer nisva dobili, zato si je potem izbrala škratovske (ajdove) žgance z gobovo omako. No, to pa sva dobili:)
In potem smo šli na izlet po njeni izbiri: na Šmarno goro. Tokrat se nismo zgubili, nismo zalutali nekam v strmino brez poti (kar naj ne bi obstajalo na tej s potkami prepredeni izletni točki, ampak verjamite, da obstaja, smo že enkrat preverili:D In ne samo to! Tudi njena prijateljica (tista s sladoledom) je z družinico zalutala nekam v nepovrat. Ja, vem, vrane družijo se rade:D. Tako da - se da! Enim rata:D)...