petek, 30. september 2011

Oktober

No, kot obljubljeno ena objavica o tem, kako si lahko popestrite prvi res jesenski mesec:) Poleg tega, da nabirate kostanj in gobe, občudujete jesenske barve in delate figurice iz želoda in divjega kostanja, je še nekaj drugih možnosti:
- 1.10. je dan glasbe - zapojte kaj skupaj s svojimi pamžki;) njim je vseeno, če nimate posluha (no, vsaj nekaterim;) Lahko pa samo nabijate glasbo (ali otroške viže) od jutra do večera;)
- 3.10. je svetovni dan otroka - kako to praznovat, prepuščam domišljiji, verjetno pa ne morete zgrešit s kako torto ali obiskom predstave za otroke, hehe
- 4.10. je svetovni dan varstva živali - lahko prelistate kako knjigo o živalih, greste v zoo, najdete gosenico in jo date v kozarec na opazovanje (kozarec naj ima luknje za zrak), se pogovarjate o tem, kako je treba za živali skrbet, počistite kletko od hrčka, peljete psa na malo daljši sprehod...
- 9.10. je svetovni dan pošte; napišite babici in dedku, vrtčevskemu prijateljčku/prijateljici, teti v Ameriki... kakšno pismo ali kartico - gotovo bodo veseli
- 15.10. je mednarodni dan bele palice - otrokom lahko razložite, da nekateri ljudje ne vidijo - ali od rojstva ali pa zaradi bolezni oz. nesreče - in se pogovarjamo recimo o tem, kako bi lahko tem ljudem pomagali, lahko si zavežemo rute čez oči in se igramo slepe miši... in potem poizkušamo izvest kako enostavno opravilo - da vidimo, kako to ni več enostavno, če ne vidiš...
- 16.10. je svetovni dan hrane - tega ni treba razlagat, ne? Napokajte se, da pokajo šivi!:D
- 17.10. je svetovni dan boja proti revščini - preglejmo svoje omare in skupaj z otroki dajmo na kup uporabne obleke in igračk ter jih nesimo nekam, kjer jih bodo veseli (azil, rdeči križ, karitas, centri za socialno delo, materinski domovi...) Lahko se prej dogovorite za prevzem preko emaila, sledi ena objava o tem, kako lahko pomagamo
- 25.10. no, končno ne res pozitiven in velik praznik - sicer ne pri nas, pa vendar: dan luči oz. Divali - to praznujejo v Indiji in ponekod drugod po Aziji, pa tudi v Nemčiji na ta dan otroci nosijo po mestu lanterne s svečkami in mislim, da imajo oni zraven enega svetnika (ne vem, če ni celo Martin). Ampak svetniki nam niti niso tako važni, praznujejo vsi v bistvu zato, ker se dan krajša in ker je treba to temno obdobje posvetlit, da ne zapademo v depresijo:) Zato pa je najboljše zdravilo druženje z ljudmi, ki jih imamo radi in dobra hrana - točno to pa povsod po svetu razumemo pod praznovanje:) In mimogrede lahko razložite otrokom, da ljudje po svetu praznujemo na različne dni in da je tale praznik recimo taglavni v Indiji - tako kot pri nas novo leto oz. nekaterim Božič. Lahko prižgete svečke, lahko rišete mandale, lahko delate punčko-indijko,...
- zdaj pa lahko počasi začnete tuhtat in izdelovat kostume za noč čarovnic (ja, vem, zamerikanizirana fora, tralalala, mi, kleni slovenci smo nad tem itd. itd... Ampak a se vam ne zdi, da se tudi kleni slovenski otroci radi preoblačijo in šemijo? In da je to škoda omejit na en dan za pusta? Ker so te njihove žareče učke res nekaj najboljšega, kar se ti zgodi v življenju? Ne? Ok, vsak po svoje:) Samo v razmislek, hehe.)
- 31.10. dan reformacije in zvečer noč čarovnic: otrokom lahko razložite, da so bile nekoč vse knijge napisane v drugih jezikih (če se ne bojo spomnili, kaj je to, jih spomnite na to, kako hecno sta govorila tistadva na dopustu), Trubar pa je napisal prvo v slovenščini in tako lahko danes beremo njihove knjigice v jeziku, ki ga govorimo. Saj Trubar je otrokom navadno simpatičen - vsaj meni je vedno bil, verjetno zato, ker ni bil mevža, kot večina naših drugih znanih Slovencev;) (samo pomislite na Prešerna, ki je opeval eno, pa mel 3 otroke z drugo, o Cankarju pa ne mislim zgubljat besed, ker vemo kako sta bila z mamo;). No, Trubar se je meni vedno zdel še najbolj normalen v tej druščini;). Res pa ni bil rimokatolik, hehe;).
No, zvečer pa se lahko našemite (ali vsaj našemite otroke), če vas je predprejšnji odstavek prepričal;) Če pa ne, pa lahko vsaj kako bučo izrezljate - pa ne mi spet o Ameriki - buče smo mi rezljali že ko sem bila jaz čisto mala in ni bilo tu nobene Amerike ampak pristni socializem in komunizem:) Pa se spomnim velikih rumenih buč in kako smo jih rezali in nikoli nismo znali naredit tako lepih kot sem si zamisliala:) (zdaj vem, da nekateri pa znajo;) Tako da noč čarovnic smo vedno imeli, samo da so bile to samo buče in strašljive zgodbice (te bom jaz spustila, ker nočem, da se mi malidve ponoči zbujata - vi pa kakor želite;).

Tako: konec oktobra!

sreda, 28. september 2011

Paradižnikova nabodalca

Kot že vrabčki čivkajo, smo pri nas rahlo usekani na hrano:) Punci res pridno vse poizkusita (midva pa itak;), radi jesta (midva itak;), jesta sadje in zelenjavo (midva itak;),... AMPAK (ja, vedno je en ampak;) - sta pa neznosno tečni, kadar hrane ni takrat, tisti trenutek, ko postaneta lačni... Takrat mora bit hrana TAKOJ! Ja, to imata pa po očiju;). Hvalabogu je on to svojo lastnost izgubil, čim jo je uspel prenest v naslednjo generacijo (očitno si ni mogel privoščit bit tečen ob tečnem otroku, ker bi se za nekoga slabo končalo;)...
Tako da pri nas se ne gremo tistega: nič pred kosilom... Noben od naju nima živcev poslušat pol ure ali uro dretja, da se kosilo skuha do konca - in zraven še kuhat, seveda... In odgovarjat na raznorazno teženje, katerega namen je samo pokazat, da sta lačni in da "za božjo voljo" že naredita nekaj glede tega! (čeprav seveda ne bosta priznali, da sta lačni - problem je čisto drugje, da na pižamci ni narisan metuljček, recimo;)... ja, to mata tudi po očiju, hehe;) Ok, za metuljčke se ni sekiral, je pa našel ravno tako banalne razloge, če je bil lačen;) Tako da pri nas lahko otroci jejo tudi pred kosilom/večerjo - ok, ne 5 min. prej, ampak pol ure prej pa vsekakor. Ampak ne česarkoli, jasno! Sadje in zelenjava pa sta dovoljena. In to imata punci na srečo radi.
Kaj torej scomprat na hitrco, ko ti otroci že skačejo čez glavo in so tečni za po...šizit;) in kuhaš in hitiš in nimaš časa še ne vem kaj pripravljat, da bojo tiho, da lahko skuhaš do konca...?
Paradižnikova nabodalca so res hitro gotova:) Če imate prijazno babico, ki ima lep bio vrt, kjer zorijo krasni mini paradižnički in jih babica nesebično deli z vami... potem se spomnite naslednjič v trgovini vzet še mini mocarelice, nabodalca se itak verjetno valjajo kje v kakem predalu in čakajo na svoj trenutek slave;). Če nimate te sreče, pač kupite še mini paradižničke;)
Potem pa 1-2-3 nabadate paradižničke in mocarelice izmenično na nabodalca in postrežete lačnim tečnim glasnim in splohinoh zahtevajočim in široko odprtim cvilečim ustecom:) In naenkrat se vaše male pošasti prelevijo v mile ovčke in usta se raztegnejo v nasmešek, za katerega je vredno naredit še kaj bolj kompliciranega kot pa tale nabodalca;) No, tisto dobijo potem čez pol ure - do takrat pa so želodčki ravno toliko polni, da zdržijo brez hujših traum in vi brez dretja:)
Za vse, ki še nimate malih otrok (ali pa so ti že zrasli:) - zgoraj je "otroška" (beri: poenostavljena) verzija bolj komplicirane tele:
No, tole zgoraj pa je fensi šmensi verzija paradižnikovih nabodal - paradižničke prerežete, feto (ne fetaki, mora bit prava feta, da je trdna in stoji v kockah) narežete na kvadre/kocke, naredite eno fajn eksotično začinjeno omakico, naložite nabodala, jih prelijete s polivko in okrasite z rukolo. Ampak to ni za "lačne otroke", ta slika je še od b.k. (pri nas to pomeni "before kids"). To bo spet takrat, ko bojo mali veliki... in midva sama v miru, hehe... Do takrat pa tista enostavna, nepekoča, neslana verzija;)
Dober tek v katerikoli verziji;)

torek, 27. september 2011

Škatla za v vrtec

Ko je šla starejša pupika prvič v vrtec (ona ni bila nikoli pri dojenčkih), je rabila škatlo za igračko in zato sva skupaj oblekli škatlo od čevljev v blago (njen izbor - rumeno), jo znotraj obložili s filcem in narisali, izrezali in nalepili veveričko, ki je bila njen znakec:
 Vsa stvar je izgledala takole:
A zakaj vam kažem neke stare slike? Zato, ker letos tamala ni več jasličar in kot velika punca je tudi ona potrebovala svojo škatlico (da vanjo odloži igračko, ki jo prinese v vrtec).Vzgojiteljici sta milo prosili, da naj ne vzamemo prevelike škatle, zato smo jo najprej nesle pokazat, če velikost ustrega;) - to vsem toplo priporočam - vrtci niso sportbili torbice;).
Potem pa smo jo doma oblekle v stare kavbojke - navada je železna srajca - pač mora bit spet blago, a ne? Pa še praktično je, ker je trdno, škatla je tako precej manj uničljiva - in to pri mojih puncah precej šteje;)
In seveda je treba škatlico označit z znakcem:) Filc je za to idealen, ker se ne cefra, je poceni (vsaj umetni), lahko ga lepimo z navadnim belim lepilom, ki ni strupeno in se lepo spere iz otrok in obleke (dokler se ne zasuši) in dobi se v veliko barvah.
Takole smo skupaj lepile koščke in sestavljale škratka:)

Jaaaa, mami! Še kapico!!!
Takole znajo otroci sami prilepit rokico:
Seveda je treba škatlico še podložit, da bo lepo mehka in lepa tudi od znotraj. Lejla je sama izbrala barvo filca za vse dele škratka in tudi za notranjost škatlice in tukaj poizkuša, kako bo pasalo not:
In še končni rezultat - škratek s kroglo zlata - ali pa škratovsko žogico, kaj pa jaz vem;)
Takole pa škatlica izgleda iz druge strani - s šivom, za katerega bojo lahko zataknili njeno ime, če se jim bo zdelo potrebno:)
Tako - končana škatlica. Priznam, grozna mama sem: ne da se mi letat z malima po trgovinah za novo škatlo! Priznam, nočeva zapravljat za stvari, ki jih lahko naredimo sami "iz nič" in rajši porabimo eno staro škatlo, v kateri sta punci zadnjič dobili igračke od tete, hlačnico ponošenih kavbojk in koščke filca... (in se imamo še fajn pri tem - ok, mami se mogoče vmes malo rola, ko koščki potujejo po sobi neznano kam;) - ampak otrokom je to popolnoma vseeno, tudi če kdo izgublja živce vmes - večkrat preverjetno;). Grozna starša! Ampak otroci so pa srečni, hehe. Nekaj mora bit narobe s to logiko...

 Ja, resnično mislim, da sta bolj ponosni/srečni/veseli, ko neseta tako doma skropucano škatlo v vrtec, kot pa če bi dobili najbolj fensi šmensi z najnovejšimi dizni junaki gor in sprintano nalepko z njihovim imenom... Pa nimam nič proti Disneyu, da ne bo pomote - bil je zelo talentiran in njegovi junaki so srčkani, rada bi znala tako robro risat in vse. Ampak mislim, da tistih ponosnih učkov ne bi mogli prekosit. Ker to škatlo smo pa me naredile - tudi tamala sama! Ene stvari so pač "edinstvene" - naši otroci:) in vse, kar skupaj naredimo. Čeprav s tem, ko doma delamo take bedarije iz nikakvih materialov, zamudita kup obvrtčevskih dejavnosti, ki bi bile superduper za njun razvoj;). Se bosta pač razvijali v drugo smer - kot da je samo ena prava:)...

nedelja, 25. september 2011

Hvala

Hvala je ena lepa besedica, ki jo bojda premalo uporabljamo. Otroke učimo, da se je lepo zahvalit, če nam kdo kaj dobrega naredi... Meni se zdi, da jih to najlažje naučimo z zgledom. Vsak pove hvala na svoj način: eni spesnijo pesem, drugi prinesejo bombonjero,... - meni je najljubši en zelo prvinski - torej podarjanje hrane;) Domače, seveda. Kjer pa to ni možno, pa kaka simbolna zadevica, ki jo sam narediš:) Torej, kako se zahvalim?
Tole je bila zahvala za delo na dopustu (tako je, če si pediater - ljudje ti hodijo kazat svoje bolne otroke tudi med dopustom) - zraven so spadale še sladoledne kupe za kup otrok:), ampak tega nimam slikanega:
- tile makovi in orehovi ajdovi žepkije bila hvala za urgentni dostop do neta - nismo vedeli, ali je res treba še kake obrazce oddajat za vrtec do 15.8., ko smo bili še na dopustu (torej ali moramo na vrat na nos "letet" prej domov;)

- tole je hvala za prijazno špikanje v bolnici - ko sem iz sobe za sestre slišala en glasen in iskren smeh, sem vedela, da je dosegla namen;):
Ja, še veliko ljudi imam, ki se jim moram zahvalit - dostikrat mi ne znese drugače kot samo s staromodno besedico "hvala" - ampak za vse, ki veste, da sem vam hvaležna... enkrat, ko boste najmanj pričakovali, bom tudi vam rekla hvala tudi kako drugače:).

In kako ostali rečete hvala? Idej verjetno ni nikoli preveč...

petek, 23. september 2011

Hrošček in pot domov

Tole sicer ni nobena posebna ideja, vendar je luškan način, kako otrokom približamo naravo (če že sama ne prileti nanje). Na morju imamo več časa in več narave (večinoma), zato si lahko privoščimo opazovanje ose, ki nese kobilico, "martinčka" oz. kuščarice (za vse reptilologe) ali pa si pobliže ogledamo hroščka:
ga pobožamo:)
 in damo sestrici:)
 No, spomini so lepi, ampak zdaj je že dolgo september in preselit se moramo nazaj domov. Če kdaj razmišljate, kako bi šli nekam na izlet in če imate možnost - vam predlagam vlak! (Imajo celo neke popuste za vikend za povratne vozovnice za družine, mi smo šli samo v eno smer, ker na morje je urnik nemogoč - bi čakali cel dan na ladjo...)
Otroci vlake obožujejo, tam lahko v miru malicaš:
 gledaš skozi okno
ali celo skupaj z njimi zaspiš:)
Vlak je zakon! In zdaj, ko smo tudi virutalno pripotovali domov, vam naslednjič postrežem z utrinki od doma:)

sreda, 21. september 2011

Obleke iz bandan (rutk)

Pred kratkim sem imela srečo, da sem lahko kupila veliko zelo poceni in čisto kvalitetnih bandan (naglavnih rutk, saj poznate kavboje in Janis Joplin - "I took my harpoone out of my dirty red bandanna"...). In že takrat sem vedela, kaj bom z njimi. No, na morju so dobile novo podobo:
- top
- in hlače (ja, punci hočeta met vse isto;) in kdo sem jaz, da bi se kregala z njima;)
- predpasniček:

- tu smo zdilale, da vsaj barva ni ista;)
- in še oblekici (tudi v različnih barvah, samo nista obe na sliki):
Tako: če najdete doma kake rutke ali druge kose blaga, veste, kaj z njimi;) Če ne, pa veste, kam z njimi, hehe;)

sobota, 17. september 2011

Kartice iz morja

Že lani smo delale svoje kartice in je bilo tako fajn, da smo se odločile zadevo ponoviti tudi letos in sploh imam občutek, da bo postala tradicionalna;). Vendar nas je nekdo prehitel - študentje so zunaj organizirali brezplačne delavnice za otroke - na morju to izgleda zelo sproščeno: kup otrok, nekaj pisal in par kartonov - in riši što voliš:)
- punci, ponosni na svoj končni izdelek:
No, ampak tisti dve kartici seveda nista bili dovolj za vse, ki jih imamo radi in bi jih radi pozdravili iz morja... Zato smo jih vseeno delale še same:
- in to je rezultat:
 
 - ker smo na morju na enem zabačenem otoku, seveda ni v bližini nobene "crafty" štacune in se mora človek znat s tem, kar pač ima... In to je včasih še bolj zabavno!
 - in tudi iz čisto neuglednih materialov se da marsikaj zanimivega naredit: kartoni so vsi po vrsti iz raznih škatel od kosmičev, čokolade, otroških igric, rokavčkov,... pač kar smo imeli - nekateri so pobarvani s prstnimi barvami, nekateri polepljeni s šmir papirjem (na eni strani potiskan - pač kar se narobe sprinta v službah)... in okrašeni z ladijicami iz šmir papirja, ribicami iz pokrovčkov od jogurta, z rokicami potiskanim papirjem...
Saj pri kartici je bolj važen namen, kajne?;) In ta je verjetno še bolj dosežen z neserijsko kartico - sploh če poznate neserijske ljudi;).

sreda, 14. september 2011

Male malice na morju

Ok, enkrat moram napisat spisek kosil, ker so ideje zanje vedno dobrodošle, ampak tokrat rajši par idej za tiste "male lakote", ker smo pač lačni večkrat na dan, kosilo jemo pa samo enkrat oz. nekateri 2x (pri nas velik del družine - malidve jesta v vrtcu in potem še doma in ta ritem smo obdržali tudi na morju - najprej eno lahko "kosilce" in potem eno ornk).
 - no, to je bilo eno tako lahko kosilo - olivna foccacia s svežim paradižnikom, baziliko in mocarelo - njami! Vredno poizikusit, res! Zdaj dokler so paradižniki še izpod milega neba:)
 - no, takole je zadeva izgledala sestavljena:
 
- tole je bila večerja, ki smo si jo odnesli do morja in pojedli na obali: borovničevi mafini in bela kava ali čaj (se ne spomnim več):
- zelenjavna juhica za "zgodnje kosilo" (pri nas imamo dve, eno ob 12h, kot kadar sta v vrtcu in enega okoli 16h-17h, kot kadar se vrneva iz službe) - namig: otrokom bo juhica šla veliko bolj v slast, če bodo notri testenine zanimivih oblik - zvezdice so pri najinih zelo priljubljene:)
 - brez kruha seveda ne gre... Tale je bil za zajtrk in ni ravno najlepši, vendar je problem slikat sveže pečen kruh, ker navadno narod navali, predno človek najde fotoaparat;)
- in za tiste male malice vmes? Sadje je vedno dobrodošlo:
- in seveda tudi zelenjava - kadar smo kuhali kosilo, sta seveda morali vse "posemplat" - torej poizkusit, če je ok;) To je pri nas nujno, malidve vedno pokradeta pol surove zelenjave...
- paradižnik je sploh zakon!

 Kaj ste pa vi jedli na morju?

torek, 13. september 2011

September

Ugotavljam, da je sicer fajn videt, kaj vse se da počet, dokumentirano s slikicami, vendar se mi zdi, da smo ljudje včasih kar malo žalostni, če smo nekaj zanimivega zamudili in to vidimo samo po pričevanju drugih.

Zato sem prišla na idejo, da bi vsak mesec napisala predloge, kaj se bo ta mesec dogajalo (kar pač vem), vi pa jih seveda poljubno dopolnite v komentarjih (če bom imela čas, bom vse skup še združila v originalni post).

Sicer je res polovica septembra že za nami, ampak bom vseeno začela poizkusno že kar zdaj, da vidim, če vam bo všeč:), zato se seveda priporočam za mnenje, ideje,... skratka, da poveste, a je to uporabno ali čisto mimo;)

Kaj se torej dogaja septembra: no, pri nas imamo v širši družini dva rojstna dneva (stric in bratranec, tako da si lahko obetate spet kak post o tortah;)... - ampak bolj splošne zadeve pa so (ja, vem, prvi del ste/smo jih že zamudili, j* ga, življenje teče dalje;):
- 1.9. začetek šole in za najini mali vrtca - moram se spomnit in poslikat njuno opravo - vsako leto jima namreč naredim obleko za prvi dan vrtca, obvezno z njunim znakom;) - to je zdaj že tradicija:)
- 4.9. sejem suhe robe v Ribnici
- 8-11.9. otroški bazar na Gospodarskem razstavišču v Lj.
- 11.9. Luna gre na morje - festival za otroke v Kopru
- 11.9. dan starih staršev (mislim, da pride vedno na 2. nedeljo v septembru, da nima fiksnega dne - verjetno pa ne bojo nič užaljeni, če jim prinesete kako darilce ali čestitko kar kak drug dan, saj ne vem, če stari starši sploh vejo, da imajo svoj dan;) -tako da tu še ni nič zamujenega, po moje;)

No, tegale pa še niste zamudili:
- 17. 9. se lahko odpravite v Arboretum Volčji potok na delavnice za otroke - Lumpijev zaklad ob 11h
- od 18. do 24.9. bo v Velenju Pikin festival - jasno, da za otroke;)
- 20.9. je dan jabolk - pojejte vsaj enega, ne bo vam škodilo:)
- 21.9. je mednarodni dan miru in lahko z otroki narišete kako golobico, jim razložite, kaj to pomeni simbol in se ta dan nič ne kregate, recimo;) Če imate kako idejo, kako ustavit vojne, še toliko boljše.
- 22.9. pa je dan brez avtomobila in vam verjetno ni treba razlagat, kaj to pomeni. Pojdite peš ali na kolo:)
- 23.9. je jesenski ekvinokcij - torej enakonočje, ko sta dan in noč enako dolga - od zdaj naprej bo dan krajši od noči (bljak - da vas potolažim, decembra se začne dan spet daljšat:).
- 24.9. bojo prav tako v Volčjem potoku delavnice Indijansko poletje - od 10h do 16h - upam, da bo tudi sicer to (in po možnosti vsa naslednja) poletje indijansko...

Kakšni so pa vaši predlogi?

ponedeljek, 12. september 2011

Klobučki

Na srečo otroci najbolj zrastejo poleti - vsaj moji, pa neke statistike mi pritrjujejo:) To je zelo praktično, ker potem kupiš jeseni 2 št. večje čevlje kot jih je nosil spomladi in so mu prav do naslednje pomladi (poleti so itak bosi, vsaj moji se ne pustijo spravit v kake čevlje - in to naj bi bilo najbolj zdravo itd...)... Vseeno pa to pomeni, da zrastejo sredi poletja tudi glavice in ti lahko sredi dopusta prerastjo svoje klobučke... Klobučki so pa zakon, ker varujejo pred soncem naše najbolj dragocene glavice na svetu:)
 Torej sešiješ nova klobučka - za vsako enega in da bi že od daleč videli, kateri je čigav, lahko iz Fimo mase narediš še dva gumbka v obliki otročičeve najljubše živali (potem jih vedno radi nosijo in se ne kregajo, kateri je čigav:):
 In takole zgleda širokokrajčni klobuček v akciji:
Uživajte, čeprav klobučkov ne boste več dolgo uporabljali... Ampak idejo z gumbki lahko porabite tudi na zimskih kapah/rokavicah... kjerkoli je treba ločit obleke od starejšega in mlajšega otroka:)

nedelja, 11. september 2011

Sladoledni klovni

Uf, s temle se pa mudi! Moj najljubši letni čas se na žalost izteka, vendar še lovimo krasno indijansko poletje in vam mogoče tole vseeno pride še prav:) Ja, imaš prav, tale objava je zate:) Zato pa hitro na delo;)
 Zadeva je seveda (spet) sila enostavna: rabite 
- sladoled približno bele barve (vanilija, stračatela, tale je bil s kandiranim sadjem, pa je bil tudi ok;), če delate snežene može oz. če delate klovne belce - moj najljubši samček ima pa recimo veliko rajši črnčke - pač iz čokoladnega sladoleda;) - za kitajce vzamite kak rumeni sladoled, za indijance rdečkastega,... you get the point;)
- kornetov toliko kolikor je jedcev (pa še kakega za rezervo - nekateri pojejo komot več klovnov;)
- barvaste bonbončke - mi šmirglamo samo čokoladne in ker to dedi ve, nas zalaga s smartiji, hehe. Ti so sploh fajn, ker niso nič popisani (kot m&m, recimo, kjer moraš vedno pazit, kako ga obrneš)
- čokolado - Gorenjkina jedilna je super (g. bi me morala res sponzorirat, hehe)
- večji kvadrat peki papirja (da ga zvijete v škrnicelj in z njim rišete) ali plastično vrečko (ki ji odrežete vogalček in z njo rišete) ali čopič ali paličico za spravljanje čokolade v željeno obliko
Najprej stopimo čokolado (če to delate v zelo vročih dneh, bo dovolj, da jo enostavno postavite na sonce, sicer pa si pomagajte z mv ali pa jo segrevajete nad soparo). Potem to čokolado nakapljajte v oči (2 za vsakega snežaka/klovna/..., razen če delate gusarje, potem bo eno oko dovolj - ampak morate pa potem naredit prevezo;) in na svoj najljubši način (ali zgoraj opisan ali imate kak svoj sistem) raztegnite v take krive črte za usta - na peki papir ali na ovitek od čokolade ali na kos alufolije oz. pač nekam, od koder jo boste lahko brez nekih hudih težav dol dobili;) Damo zadevo v hladilnik, da se čimprej strdi (valjda se mudi, a ne?;) Če se zelo mudi, dajte v zmrzovalnik;) Otroci težko čakajo na klovne;) Preverjeno;). Tu ni časa za nek hud stajling;).
Hitro vzamite sladoled iz zmrzovalnika, da se zmehča in medtem pripravite ostale stvari.
No, zdaj pa na delo: v posodice/krožničke/karkoli fensi šmensi si boste pač privoščili;) dajte dve kepici sladoleda, eno na drugo, lepo je če sta čimbolj okrogli, ampak kot rečeno - ni časa za kak hud stajling;). Na drugo kepico poveznite kornet (poglej prvo sliko, kjer to dela Lejla), pod njo pa pritisnite oči in usta iz čokolade in še pisan nosek iz bonbončka.
Vola - snežaki/klovni/karkoli ste si že izbrali... so narejeni! Priznam, da so snežaki na fotkah precej obupni, ampak vam zagotavljam, da to otrok (malih in velikih) prav nič ne moti. Če boste delali za fensi šmensi goste, pa priporočam prazno kuhinjo in dobro odtajan sladoled, vnaprej lepo narisane detajle itd... Ampak to potem ni več tako zabavno;).
Dober tek!

sobota, 10. september 2011

Ustvarjanje na morju

Kaj smo še počeli na morju?
- slikali s kredami po tleh:
 

- pred spanjem obvezna pravljica:
- in včasih smo se matrali še s francoščino (tako je, če imaš babico, ki je študirala jezike;)
 - no, Ronjo pa so naenkrat začele zelo zanimat črke - in jih je začela "pisat"
 - ampak kako?
 - počasi in potrpežljivo;)
 - Lejla je rajši risala:
 - sortirala barvice:
 - no, risali smo na splošno kar precej, v opoldanski vročini in slabem vremenu je to itak najbolj luštno:)
Naslednjič pa vam pokažemo še kartice, ki smo jih naredile:)