30 november 2021

V bolnici

Zadnjič je mali moral v bolnico na cepljenje pod nadzorom (ker je imel prejšnjič reakcijo na Di-Te-Per cepivo) - tokrat je bilo vse v redu:)

Ampak tako sem se spomnila, da mora marsikdo kdaj v bolnico, pa mogoče nima toliko izkušenj s tem (hvalabogu), da bi se spomnil, kaj vse bi bilo pametno vzet s seboj, da bi bilo bivanje tam čim prijetnejše:

- zdravstveno izkaznico (in cepilno knijžico, če se gre otrok cepit)
- telefon in osebni dokument (za dokazilo vašega PCT, če ga imate); če je na koncu z baterijo, vzemite polnilec, da lahko pokličete drugega starša, kaj se dogaja z otrokom - vam bo verjetno hvaležen za sprotno obveščanje;)
- malico - če je otrok sprejet zjutraj, bo namreč dobil prvi obrok kosilo okoli 12h in zna bit do takrat lačen; pa tudi starš zna postat lačen, ker starši pa za enodnevne obiske seveda nimamo kosila tam
- čaj - ga sicer dobite v bolnici, ko ste sprejeti na oddelek, vendar ker vse to ob trenutnih ukrepih kar traja vsaj kaki 2 uri, zna bit otrok že prej žejen...
- knjige - za otroka in zase - eno za gledat, eno za brat
- barvice in liste ali pa barvaste liste za origami ali vrvice za spletat, klopko za kvačkat, kaka družabna igra, karte,... karkoli malega, kar se ne razsuje na milijon koščkov, kar bo zamotilo otročiča, da bo lažje počakal... Najboljše, da vzamete nekaj takega, kar oba rada počneta, da ne bo nikomur od vaju preveč dolgčas... Midva oba rada riševa, zato sem vzela to.
* če ste sprejeti za dalj časa, ker gre za kak poseg, pa seveda še toaletna torbica (za oba), spodnje perilo, trenirka, copati ali natikači,... pač klasika;)
** Brez skrbi - vse to je šlo v en nahrbtnik, nismo zasedli cele sobe;). Če pametno izbiraš, lahko imaš eno knjigo za cel dan:).

Ker mali rad riše, sem mu vzela s seboj njegove najljubše (in navečje:D) barvice (mlajšemu otroku ne bi upala vzet tako velikega seta), sam pa si je izbral dve knjigici - naročila sem mu samo: "Vzemi eno za brat in eno za gledat" - tako je lahko malo bral in malo risal svoje ljube ribe po referencah in je čas malo hitreje minil... In še sestram je bilo všeč, kar je narisal:).
Če slučajno pozabite vzet s seboj knjige, imajo v pediatrični bolnici v sprejemni čakalnici tudi knjigomat! Kar je super!
In ko ste tam, poskusite naredit tako, da komu mičkeno olajšate delo - recimo da se oba zjutraj obujeta v najbolj čiste čevlje, sploh če je dež, da ne nosite svinjarije v bolnico (čistilke morajo zdaj že tako vse še razkuževat...), pa da ugasnete luč, ko zaupstite sobo, da ni treba sestri takoj za vami in da se nasmehnete komu;). Potem bo vsem lažje. 
Računajte, da je to dan, ko ne boste nič naredili (če imate kaj nujnega v službi, se meni dobro obnese, da rajši naredim ponoči, mogoče bo pa vam boljše prejšnji dan;), verjetno najboljše, da niti ne nosite nič za službo s seboj, da ne boste živčni...) in si ta dan vzamite za crkljat z otrokom - kolikokrat pa imamo čas se celo dopoldne stiskat? Se mi zdi, da je potem veliko lažje počakat in it čez vse tiste procedure (pregled pogojev, sprejemna pisarna, testiranje za otroka (in starša, če nima PCT), ambulanta, mogoče še laboratorij, sprejem na oddelek,...) - fino je, če otroku prej razložite, da bo trajalo in bosta morala malo sem in tja hodit in povsod čakat. Fino je tudi, če mu razložite, kaj bojo kje naredili, da bo imel občutek, da ve, kaj se dogaja in kaj je za kaj dobro - vsaj pri nas se to obnese. Tako potem nihče ne jamra (to seveda velja za starejše otroke - malčku boste težko vse razložili - lahko mu/ji pa poveste malo drugače, s kako zgodbico, da se zamoti - vseeno ne pričakujte, da bo malčica tiho par ur čakala - ampak to verjetno vsi na pediatriji razumejo, vsekakor pa razumemo mame, ki čakamo zraven;).
Upam, da te objave ne boste nikoli rabili, če pa že, pa vam želim, da bi bilo bivanje v bolnici čim krajše in čim uspešnejše:). Lepo se imejte in ostanite zdravi! Zdaj res ni pravi čas za it v bolnico, saj so prepovedani obiski...

29 november 2021

Adventni koledar zadnjo minuto

 Ga še nimate? In zdaj bi bilo prepozno, da bi ga naročili... Ampak hej, ni še vse izgubljeno! Tole je zelo hitra ideja, v pol ure max. boste imeli vse od začetka do konca gotovo, če zadevo zakomplicirate! Lahko pa končate v 10ih minutah! Ne verjamete? Sem štopala:D.
 
Rabimo 
* dva lista A4 papirja (ali pa en A3 list ali daljši list papirja, širine vsaj 15 cm)
* lepilo (v stiku se hitro posuši, ampak karkoli lepi papir, bo v redu) ali pa washi trak
*  škarje
* nekaj za pisat ali pa štampiljke številke in blazinico. 
**Po želji še okraske (nalepke ipd) in/ali barvice,... za okrasit kuverto.
 
Navodilo
- Odrežeš listoma en trak po dolgem, da ju malo zožaš in da imaš trak, ki bo držal koledarček skupaj zaprt. *Ni pa nujno, za ta trakec lahko vzameš tudi kak barvni papir (ta varianta je prikazana v videu).
- Zalepiš oba lista s krajšima stranicama skup, da dobiš daljši trak. *Lahko pa vzameš A3 papir in ga podolgem razpoloviš, pa iz vsakega dela lahko zgibaš en koledarček, v tem primeru ta dva koraka odpadeta:) (ta varianta je prikazana v videu).
- Zgibaš trak papirja v cik-cak tako da nastaneta spradaj dva žepka, vsak iz ene strani.
- Zgoraj in spodaj pa zapogneš rob na zadnjo stran (tisto gladko, brez žepov).
- Tisti zapognjeni delček zalepiš na zadnjo stran z lepilom ali washi trakom. Če želite malo lepše konce, pa lahko prej odvečne dele odrežete (ker je to malo težko za razlagt z besedami, je vse skup v videu).
- Zdaj pa zgibaš celo zadevo v harmoniko in odrežeš spodaj vse, kar je odveč, ter zalepiš še preostali konec, da se vse lepo drži skupaj. Po želji lahko žepke po zapogibih tudi prešiješ. *V videu je prikazana varianta, kjer zgibamo tako, da nimamo ostanka, ampak razdelimo celo zadevo na 24 delov - če se komu zdi to prekomplicirano, pa naj samo zgiba harmoniko in odreže, če kaj ostane (pazit je treba samo, da niso žepki preširoki in bi jih bilo potem premalo - skratka matematiki se ne izognete:D).
- Zdaj lahko napišeš ali naštempljaš številke od 1 do 24 (po dve na vsak delček, eno na levo in drugo na desno stran, vsaka na svoj žepek:)
- Trak, ki ti je ostal v prvem koraku (ali pa kos barvnega papirja), vzameš in ga oviješ okoli zloženega koledarčka ter zalepiš konca in odrežeš, kar ostane. 
- Po želji okrasiš še ta trak - lahko napišeš gor kaj lepega ali narišeš ali nalepiš nalepko ali karkoli ti pač paše!
- Zdaj pa najboljši del: napolniš žepke
 
Ja, s čim pa???? Par idej:
- Za babico šiviljo lahko z otroki daste notri: šivanke, bucike (oboje na nekem kartončku, da se ne bo pičila!), gumbe, drukerje, varnostne zaponke, kakšno nit na malem tulcu, razne označke, zaponke, ježke, itd... Pa zraven kakšen lušten citat o šivanju, pa je.
- Za dedija, ki rad mizari, kakšne žebljičke, podložke, matice, delčke za minidril, natisnjen in zgiban načrt za kakšen fajn kos pohištva ali igračo, spet kakšen citat itd...
- Za lubija pa izreži /izštancaj srčke (24 srčkov - za vsak dan enega; ni treba da so enaki, samo da grejo not v žepek;) in nanje napiši za vsak dan eno malo uslugico, ki jo dobi - lahko je to kak prav poseben poljubček, masaža, pospravljanje po kosilu, karkoli bi mu pomenilo:) (ta varianta je v videu čisto na koncu)

Idej je še precej, ampak tole je počasi treba objavit, sicer ne bo nikomur več prav prišlo;)... Če kdo rabi še kako idejo, pa povejte in bom poskušala pomagat:).

25 november 2021

Slepi test mangovih jogurtov

 Vem, preseravamo se. Ampak hej, naša družba ti ponuja milijon različic ene stvari in jest tako in tako moramo - torej je čisto vseeno, če kupim 5 različnih mangovih jogurtov (oz. 4 - ugotovili smo, da je bil en breskov:D), saj noben ne bo šel stran... In tako se imamo lahko fajn;). Ker imajo pač najini otroci posebno ljubezen do slepih testov:). Za poskušino sem na enake skodelice napisala številke in oštevilčila tudi jogurte - in tale slika je bila v bistvu zato, da sem potem sama vedela, katera številka kam spada:D...
Preizkusili smo vse, vsem je bil najbolj všeč veganski (nepričakovano nihče ni opazil, da ni iz kravjega mleka, dokler nisem pogledala, kaj sploh je not). Na žalost je tudi nekajkrat dražji in pri naši porabi jogurtov se to kar pozna:D, pa tudi plastike gre precej več, če je pakirana količina manjša (zdaj ko toliko požremo, se trudim kupovat v večji embalaži)... Želim si, da bi lahko tudi jogurt kupovali v steklenicah, tako kot mleko na mlekomatu... Razumem, da ga morajo že zapakirat in ga ne moreš kar točit, ampak kaj če bi ga prodajali v steklenicah, kjer bi za to, da ne bi plačal embalaže, moral vstavit  v avtomat enako steklenico? Nadgrajeni mlekomati:). Vem, da obstaja par jogurtov, ki jih lahko kupiš v steklenih lončkih, ampak ti niso vračljivi in tudi nimaš navadnega jogurta (brez vsega)... In vem, da lahko naredimo jogurt (in včasih ga), ampak tako za vsak dan, nekaj za velike družine pač;) Predlog, če kdo pozna koga, ki ima mlekomat, haha:D.

23 november 2021

Dan Rudolfa Maistra

Ste vedeli, da je danes dan Ruldolfa Maistra? Se mi zdi, da je ta gospod kar poznan na severu naše male kure, drugod pa niti ne tako zelo, kot bi si zaslužil, pa se mi je zdelo fino ga mogoče omenit, ko ima ravno svoj dan:)
 Slovenci nikoli nismo sloveli kot kakšni hudi vojskovodje, še kot vojščaki ne, kaj šele vojskovodje:D. Kaj pa pričakujete od naroda, ki ima za eno svojih "svetih knjig" Hlapce :D? OK, dobro, dovolj samo-zafrkavanja;). Ampak tale general je bil iz drugačnega testa, kar si lahko mislite, če mu rečejo "borec za slovensko severno mejo"... No, vseeno je bil pa tudi pesnik in je napisal dve knjigi, kkao da... se svojim slovenskim koreninam ni izneveril;).
Zakaj bi ga doma omenjali? Ker je bolj zanimivo, če ti mami pove nekaj kot če se to učiš v šoli. Zato, ker bojo otroci to itak morali znat, mi pa lahko izberemo detajle, ki so zanimivi, da si potem kontekst otroci zapomnijo mimogrede. In predvsem zato, ker si to zasluži... Zaradi njega na severu Slovenije lahko govorimo slovensko (ja, vem, v principu lahko tudi v Avstriji govorimo slovensko... ampak... no, se pogovorite s kakim čezmejnim slovencem, kako je s temi principi v praksi;))... Skratka - danes je njegov dan, pa lahko otrokom poveste par besed o njem, tako mimogrede, lahko medtem, ko jih peljete kam ali pa medtem, ko visite doma z njimi v karanteni:D.
Naš Maister
Lahko pa si starejši otroci izposodijo strip o Maistru (če smejo v knjižnico, torej če imajo P ali C, ker baje testiranje pod nadozorm v šoli ne velja za v knjižnico...) ali pa zadevo razširite in delate kakšne vojaško obarvane dejavnosti, če je to vašemu podmladku posebej všeč:) Moji ne marajo ničesar, povezanega z vojsko ali uniformami (izjema je laboratorijska halja:D), tako da nimam nobenih slikic, lahko pa vam natrosim par idej, če bi kdo rabil:) - ko sem izvedela, da tretjič nosim fantka, sem začela iskat razne dejavnosti, ki so všeč fantom, ampak moj mali je čisto svoj in ga nič od tistega ne zanima - pa šparam za vnuke:D.

22 november 2021

Kako štampiljki damo trdno (leseno) osnovo

 Lani sem penila, ker sta se mi dve krasni veliki (torej ne ravno poceni) gumijasti štampiljki čisto zvili in bili temu primerno popolnoma neuporabni... Pa sem se odločila, da ju posušam rešit in če ima slučajno še kdo take težave, sem tadrugo posnela:). Vedela sem, da bi lahko čisto lepo delali, če jima dam trdno, torej najboljše kar leseno, osnovo (fensi šmensi ime za kos lesa - dobesedno ostanek neke deske, ki mi ga je lubi odžagal na željeno velikost in pobrusil - vem, da bi lahko sama, ampak... sovražim brušenje!)

No, potem ju je bilo treba samo še nalepit na les - izipizi, ne? No, ker sta imeli obe štampiljki zadaj en kup plasti, da bi se ju dalo lepo uporabljat (pena za oblazinjenje, acetat s potiskom, da vidiš, kaj odtiskuješ in silikonska plast, da se nalepi na držalo, super ideja, ki je žal očitno niso prej preizkusili v praksi, saj je trda guma takoj zvila peno in ostale plasti - praktično že ko sem ju kupila, sta bili zviti, potem pa vedno bolj...).

No, s pomočjo vroče pištole (če je nimate, je pa tudi fen dober), sem dobila dol vse nezaželene plasti, peno sem pa seveda pustila, saj je zelo zaželjena pri tiskanju, saj dajo štampiljke tako boljši odtis. In potem je bilo res treba samo še nalepit. Če koga zanima, kako se take reči lotit (uporabno tudi kadar imate kaj drugega, kar bi radi odlepili in/ali zalepili;), si lahko pogledate video:).

19 november 2021

Pospravljanje

Letos nameravava končno dokončno uredit naše sobe in tako bova morda dobila tudi midva spalnico z vrati, hehe. Ampak za to, da se preseliva, morava najprej zrihtat prostor... Ker je mini garderoba postala prostor, kjer so živele vse igrače, sva jih morala vršt ven, če hočeva kam dat stvari, ki zdaj zasedajo najino bodočo spalnico... Torej je bilo treba pospravit... Tako fejst...
Kako se začne vsako veliko pospravljanje? Tako da daš stran stvari, ki jih ne potrebuješ - ker potem imaš manj za pospravit, seveda:D.
Tele škatle čakajo na hodniku, da jih odnesemo v dobrodelne namene... Vse notri je še uporabno, ni uničeno, vse smo ali še pred kratkim uporabljali ali pa nismo sploh nikoli uporabljali... Vseeno je bil kar izziv najt organizacije, ki bi vzele igrače in otroške in ženske obleke - nisem si mislila, da bo tako... (Pisala sem na več kot 20 naslovov!!!) Sploh ker vsi vedno jamrajo, kako je treba otroke oblečt in jim kupit igrače in vse to toliko stane... Bi človek mislil, da potem ne bo ravno težko najt ljudi, ki bi to potrebovali... 
Na koncu so bili najbolj veseli družabnih iger v šoli! Tako da smo se znebili dveh ogromnih škatel - ogromno družabnih iger smo dobili s stanovanjem, ogromno so nam jih pa dali za darila - ker imamo 3 otroke, vsi mislijo, da bojo družabne igre super ideja in tako smo jih imeli reeeees veliko! Kupila sem pa mogoče 1 ali 2 v življenju... Brez skrbi, nisva jih izropala, vse smo šli skup čez in so se mali sami odločali... In brez skrbi, še vedno jih imamo več kot dovolj;). Itak se daleč najrajši gremo tarok, ki ga lahko stlačiš v vsak žep, hehe:D.
Takole je pa izgledala dnevna soba po čistki... Sem bila tako ponosna, da sem morala sliko kar lubiju v službo poslat (je bil na terenu in se je šele pozno ponoči vrnil)...
Nikakor ne mislim težit s kakim minimalizmom, ni mi blizu ta stil in vsi smo čisto preveč radovedni, da bi bili minimalisti - ampak vseeno - a koga zanimajo ideje, kako pospravit in si uredit stanovanje? Sem se precej izobrazila v tej smeri, ko sem iskala ideje, kako to naredi s čim manj krega in čim več veselja... In gre zaenkrat presenetljivo dobro - samo počaaaasi:D...

17 november 2021

Pride tak dan...

...ko ger vse narobe... Že en čas napisano, ampak zna bit, da komu ravno zdaj pride prav;) Vedno se najde kdo, ki mu gre ravnokar gre vse narobe... Nič življenjskega, ampak vseeno sitno.
Pride dan, ko gre vse narobe! Ko sem zjutraj snemala za svoje delo, je bilo tako vetrovno, da je bilo vse čisto neuporabno zaradi šumov... Potem sem popoldne peljala malega na kitaro: on s kolesom, jaz z rolerji... in izgubila kolešček - nimam pojma ne kje, ne kdaj, šla sem nazaj, iskala vse (z očali!), pa ga nikjer nisem našla... ko sem se vozila sem in tja, so ves čas okoli šibali rešilci in je nad nami rohnel policijski helikopter, ker so bili ravno ta dan protesti in so šli takrat ravno tam mimo...
Potem se je iz dela vrnil oči in končno pokazal, kako si je prejšnji dan v službi skuril prst z elektriko... Imel je dva ogromna mehurja!
Skratka - vse narobe! Vem, vem, sliši se nič, ampak ko se nekaj trudiš cel dan, pa na koncu ni nič od vsega skup, pa je še nekdo od tvojih ljubih poškodovan... in si zmatran, se ti to ne zdi nič;). Kaj v takih trenutkih pomaga? Meni pomaga "širša perspektiva" - da pomislim, da če bi bilo samo nekaj čisto malo drugače, bi dala vse, samo da bi se lahko vrnila v točno ta trentuek, ko gre vse narobe... Če bi lubija stresla elektrika tako, da bi bilo kaj hujšega narobe... Če bi namesto koleščka med tisto gnečo izgubila malega... Če bi namesto dela izgubila vse, kar je na disku... Skratka - vedno je veliko možnosti, da gre vse reeees narobe... In ko potem tako pogledaš svoje življenje... se ti izgubljen dan in kolešček, pa mehurji na roki ne zdijo več tako zelo grozni... Vsi smo srečno prišli domov... in to je več kot ima marsikdo... In ni se mi treba bat za moje otroke, ker živimo v relativnem miru (upam, da tako ostane), imamo za jest in za pit čisto vodo in streho nad glavo...
Mislim, da ni prav, da drug drugega zatremo, kadar kdo jamra nad svojimi "white people's problems", mislim, da je prav, da smo drug do drugega sočutni. Ampak ko smo sami v tem, pa je zelo uporabno, če pomislimo na to, da bi vse skup lahko šlo reeees narobe... Vsaj meni dela:).

15 november 2021

Čistilec štampiljk

Prihajajo dobri bradači in z njimi prazniki in obdarovanja, pa bi morda komu prav prišla kaka doma narejena ideja za majhno darilce.

Prihajajo prazniki in z njimi voščilnice in kadar jih je treba naredit veliko naenkrat, jih je včasih najlažje kar naštampljat (ja, vem, da je pravilno natisnit, ampak to boste potem mislili, da jih bom kar sprintala:D) - pa bi mogoče komu prav prišla ideja, kako si olajšamo pospravljanje po taki ustvarjalni seansi;)...

In prihajajo dnevi, ko je veliko otrok v karanteni in kadar se učijo doma, jih je fino kako zmotivirat... in pri nas štampiljke (črke, številke in razne štampiljke na temo, ki se jo učijo), delajo čudeže! Ampak ker otroci niso znani po svoji vestnosti in čistosti, bi mogoče komu prav prišla kaka ideja, kako ni hitro umit štampiljke.

No, zato sem naredila en kratek video (sicer v angleščini, ampak če kdo ne razume, kar vprašajte:) o tem, kako si naredimo domačo čistilno blazinico za štampiljke - deluje odlično, sama jo imam že par let, otroci pa tudi že eno leto (ja, malo je trajalo, da sem vse skup zmontirala:D - imate pa bonus, da je zdaj reeees že preizkušeno - tudi iz njihove strani:).

Upam, da komu prav pride:)

12 november 2021

Kavica za sladkosnede

 Nisem neka kofetarica, nisem navajena kave, nikoli je ne pijem zjutraj in na splošno nisem kak kavni snob, niti nisem barista (ko sem kot študentka delala v baru so sicer zelo pohvalili mojo kavo, vendar ne vem, ali je bil kriv res ravno pravi pritisk na kavna zrnca (takrat še ni bila pakirana v tabletkah) ali jim je bila všeč kava bolj zaradi postrežbe na splošno:D)... 

Nisem načelno proti kavi, ne mislim, da bi bila v zmernih količinah škodljiva zdravim ljudiem. Jo spijem, kadar jo res rabim, torej včasih zvečer, ko se moj delovnik dobro začne:D ali če ponoči vozim kam daleč, ampak to ni pogosto. In tako nimava ravno kake hude prakse kuhanja kave, zato vzamite to objavo bolj kot navdih za nekavoljube;).

To sem jaz, kaj pa on? No, lubi je res sladek, ampak njegova kava je pa grenka! Jap, se strinjam, boljše kot obratno:D Se spomnim, ko mi je prvič skuhal kavo, ... turško! Obup! To je bila najslabša kava, kar sem jih kdaj pila!:D Malo sem bila sama kriva, saj sem izbrala nesladkano (te napake nisem nikoli več ponovila:D), ker sem imela že umite zobe... Bilo je nekje sredi faksa, ko sva se učila za bogekateri izpit, gotovo je bila kaka sistematika z milijon dolgočasnimi latinskimi imeni...  Sama turške kave še nikoli nisem pila... Moja starša sta od nekdaj prisegala na espresso in vihala nos nad turško, tako da sem dotlej poskusila samo kavo iz kafetiere, pa še ta mi je bila grenka... In potem pride on s tisto temno temno grenko čorbo! Spomnim se, da sem naredila en požirek, odložila šalco in spala dalje:D. No, takrat je to nekak šlo; ko mi je voda tekla v grlo, me je itak zbudil adrenalin in vedno sem študirala zadnjo noč (otroci, ne delajte kot jaz;))... Kasneje sem na podiplomcu rabila ob 3 frocih še kaj hujšega kot kavo:D. Na kavo se pa vseeno nikoli nisem navadila (za razliko od kavnih sladkarij, hehe, na to me ni težko navadit;).

Ampak včasih človek rabi prav kavo, tudi če sicer ni kavopivec... In tisti, ki na to grenko temno čudo nismo navajeni, nam je hitro vse pregrenko:D. V bivši službi je bila dobra kava iz avtomata; čeprav sem si večinoma vzela rajši vročo čokolado, hehe. Ampak včasih se moraš zbudit, ko gledaš kake dolgočasne tabele in ponoči nisi spal;). Ampak doma seveda nimam avtomata za kavo.

Obstaja enostavna rešitev v pripravljenih kavah, seveda. Ko sva zdaj parkrat ponoči vozila in sem delala do jutra, je lubi kupil tisto že narejeno kavo - vem, pravi kavoljubci se boste zgražali in se čisto strinjam, tisto nima okusa po pravi kavi - zato mi je pa všeč:D. Meni je všeč kavin vonj, všeč mi je okus kavinih sladic, sama kava pa... je grenka. Jaz sem pa za sladko... In tista od Minute mi je čisto dobra. Ampak mi je škoda plastike, da bi to kupovala vsakič, ko se mi zalušta ne preveč grenke kave. Tudi tisti mali kapučinčki s čokolado, ki so pakirani posebej imajo isti problem - ogromno plastike za brezveze...

Vem, da lahko tudi kavo iz kafetiere sladkaš kolikor ti paše - ampak kavokuh moraš ves čas uporabljat, če hočeš, da je kava res dobra (vsaj tako prisegata moja starša, čeprav ne vem, če ni to izgovor, da bi jo lahko vsak dan pila:D) - zna bit res kaj na tem, ker je dedijeva kava res boljša od naše, čeprav uporabljamo isto kafetiero in isto kavo (res pa je, da jo on bolj natlači:D). Ampak kakorkoli - kadar ponoči delam, si ne bom šla kuhat kave iz kafetiere, ker sem že itak zaspana in se mi to ne da. Zato takrat uporabljam instant kavo (vem, spet se bojo pravi kavosnobi zgražali;). Ampak nekak ni bila tako dobra, bolj vodena...

Potem sem šla pogledat na tisto pripravljeno kavo sestavine: 77% posneto mleko, 17% kava, 11,8% sladkor in karamelni sirup in 0,2% kakav. "Ahaaaa!!!" sem ugotovila, trik je v tem, da je več mleka in manj vode in da je seveda zadeva dovolj sladka (vem, da je veliko ljudem taka kava presladka - zato pa sem napisala za sladkosnede;). In potem sem to kavo s pomočjo malo osnovnošolske matematike lepo priredila (mimogrede, take traparije so super za učit otroke križni račun in pretvarjanje in podobno... pač najdite sladico, ki jim je všeč in poskušajte naredit domač recept, kave jim verjetno ne boste dajali... razen če se kdo še kasneje daje s temi računi;))

Torej: SLADKA KAVICA ZA POCRKLJAT

35-50 ml (cca 2-3 žlice) vroče vode
1 dobra žlička instant kave
15 g karamelnega sirupa - to je verjetno nekje 1 velika žlica, lahko pa seveda daste navaden sladkor, jaz sem ravno imela sirup za porabit, pa sem poskusila
ščepec kakava
150 ml mleka

Vodo preliješ čez kavo, vmešaš sladkor ali sirup in dodaš mleko (če hočeš toplo kavo, potem toplo mleko, saj ga je veliko več kot tiste vode in če bo iz hladilnika, bo pohladila kavo, kar je super, če hočete ledeno kavo;) - v tem primeru lahko dodate še kepico čokoladnega sladoleda - samo predlagam no;)...)

09 november 2021

Martinovo

 

... prihaja... Ko sem bila mala, ga nisem marala, ker so se takrat ljudje samo napili, silili pit očeta, ki ni bil nikoli kak pijanec in ni maral pit, če je vozil, ker so takrat ljudje razgrajali in ker je bilo vedno tako hudičevo mraz. Naše tradicionalno (slovensko) praznovanje martinovega mi ni bilo nikoli blizu...

  

Ko sem odrasla in dobila svoje otroke, sem prebrala, kako Martinovo praznujejo drugje, v germanskih državah in mi je bilo strašno všeč, poskusili smo z otroki in njim je bilo strašno všeč in... ja, no, ostalo je zgodovina:)

Tisti, ki ste že en čas z nami na tem blogu, veste, da imamo precej sproščen odnos do tradicij: vzamemo to, kar nam je všeč in izpustimo to, kar nam ni - ne glede na to, od kod tradicija prihaja... Vem, da imajo o tem ljudje veliko različnih mnenj in se marsikomu to ne zdi v redu, ampak nam deluje:). Imamo noč čarovnic, izrezujemo buče kot sem jih tudi sama, ko sem bila mala, imamo tudi dan reformacije, čeprav ga prej ni bilo. Imamo divali in imamo novo leto in poberemo martinovo lučkanje od drugod, obdržimo mlince, ki jih včasih celo komu pošljemo, (če kdo rabi recept, je en tukaj), ker so nam pač mlinci všeč in izpustimo pijančevanje, ki nam ni...

Nič ni narobe, če si uredimo življenje po svoje. Nihče od nas nima slamnate strehe, čeprav je to na tradicionalni slovenski hiši. Zdaj smo tako in tako vsi skup malo bolj zaprti in če kdaj, si lahko sedaj naredimo praznike po svoje... Hkrati si vsi želimo malo manj izolacije, malo več prijateljev... 

Zato če se bo le dalo, bomo naredili spet martinovo lučkanje... Če ne drugače,  s kakimi prijatelji, tako in tako je to zunaj... En krog okoli Koseškega bajerja, z lučkami in petjem... Nič posebnega, pa vseeno vedno tako čarobno... To soboto, na Koseškem bajerju, ko pade mrak... Držimo pesti, da se bo še smelo, hehe. In seveda toplo vabljeni, da se nam pridružite!

08 november 2021

Hvalaaaaaa!!!

 Hvala, lubi! Ja, ta objava je za očija;). Zakaj? Zato, ker se dostikrat javno zahvalimo vsem mogočim, svojim ljubim, pa navadno samo privat... (ja, sem se mu seveda tudi privat zahvalila;). Aja, zakaj hvala?

- Zato, ker mi je pomagal narisat zemljevid in uredit reference pri mojem strokovnem članku - in kdor še ne ve, reference so poosebljeno zlo in živ hudič in nekaj najbolj groznega, kar se lahko znanstveniku zgodi:D. In ker mi brez njega nikakor ne bi uspelo vsega v tistem kratkem času, ki sem ga imela na voljo (sploh z mojim disleksičnim gledanjem:D), da je zdaj v objavi, hehe.

- Zato, ker me je crkljal, ko sem po tej pošasti od članka zbolela za drugo pošastjo - kovidom in mi ni bilo treba nič (na srečo so bili mali pri dediju, da je bilo vsem lažje - celo dedi je rekel, da se jih je prav navadil tam in da mu zdaj že manjkajo:))

- Zato, ker je šel po otroke k dediju in jih nastiskal še zame, ko jih nisem smela

- Zato, ker se zdaj ravnokar on ubada z malim in njegovo šolo:)

- Še kaj bi se našlo, ampak tole je bilo v zadnjem času največje:).

Ne, to ni mišljeno kot hvalisanje, kako srečo imam z lubijem. Mišljeno je, da mogoče koga spomni, da se zahvali svojemu lubiju, ker je verjetno tudi njen lubi/njegova ljuba naredila kaj lepega, dobrega, prijaznega,... v zadnjem času. Ker včasih ne vidimo. Poznam eno gospo, ki je celo življenje govorila, kako njen mož nič ne naredi, sedaj pa je zbolel in res nič ne more pomagat in pravi, da se kar pozna... Pa zato, ker je fajn vedet, da nas ima nekdo rad in nas vidi in mu nismo samoumevni;).

05 november 2021

Koroničen divali

 Kako izgleda divali, ko je mami bolana in ne sme kuhat za družinico oz. sploh hodit blizu? Hehe, zelo podobno, samo malo okrnjeno. Ko je oči prišel po otroke k dediju, so ga takoj napadli, če zdaj pa ne bomo imeli divalija... In seveda je to omehčalo njegovo trdo moško srce, kot bi dal kos masla na vročo ponev;)... Kdo bi si mislil, da bo človek, ki je pred leti malo zavijal z očmi, kaj vse moramo praznovat, nekoč sam pripravljal indijsko omako za riž in umikal pohištvo, da bojo otroci imeli spet divali in kosilo na tleh... SAMOINICIATIVNO! Hehe, očitno res zgledi vlečejo :D. Sama nisem imela nič pri tem, bila sem v drugi sobi, da se kdo ne bi okužil in ko sem pokukala skozi vrata, sem zagledala tole:

Ko je zagledal moj začudeni pogled, je pojasnil: "Lej, trudim se..." Kaj vse ta oči naredi, da bi bilo otrokom malo lažje, ker se ne morejo stiskat z mami... Meni je prinesel blazinico, da sem v svoji sobi lahko jedla na tleh - skup z njimi, samo v drugi sobi, haha:D. Ja, treba se je znajt;). Vsaj slišali smo se...

 Potem sta se maladva veselo igrala s svečami in verjetno naredila celo razsulo, ki mi ga ni bilo treba pospravljat, hehe. Ta bolezen ima tudi pluse, haha:D.
 PS: je pa temnolaska, ki je bila med kosilom na treningu, takoj prišla zaskrbljeno vprašat: "Ampak saj bomo imeli enkrat tudi še tapravi divali, ne?" Ja, lubi, bomo, glede na to, da je uradno konec moje karantene in da sem že veliko boljše, obljubim, da čim se dokončno pozdravim, dobite indijskih jedi in vsega indijskega (glasba, ustvarjanje), kolikor hočete:). Na srečo je to večdnevni festival, haha:). No, letos se vsaj zredili ne bomo (lani smo se VSI zredili v tem 5 dnevnem nažiranju z indijsko hrano, hehe). Upam, da bom naslednji divali zdrava in nepoškodovana, zdaj je že kar neka tradicija, da sem nekaj boga tačas... No, drugo leto bo boljše:).

PPS: kdor ne ve, kaj je divali, ker mogoče ne spremlja že leta tega bloga ali ni indijskega rodu - to je njihov največji praznik, ki ga tudi mi že dolgo praznujemo, ker nam je pač všeč.  To je praznik luči, ko dobijo ljudje nova oblačila, celo stanovanje pospravijo in počistijo pred praznikom (ok, za njihove pojme - Indija ni ravno znana kot čista dežela:D) in potem 5 dni praznujejo - z lučkami, plesom, glasbo in seveda hrano... Znane so dije (to so taki glineni podstavki za svečke ali originalno oljenke), pa rože in mandale na tleh, imenovane rangoli (iz obarvanega peska - prave umentine delajo!), skratka, zabavno je! Če imate male otroke, ali take, ki imajo radi stvari, da jih primejo v roke, ali take, ki radi brskajo in iščejo malenkosti, je super dopolnitev indijska skrivnostna škatla, vsekakor pa lahko pojeste eno kosilo na tleh - nimate pojma, koliko to otrokom pomeni! Mene to vsako leto in vsak praznik preseneti - kako jim lahko te male reči tooooliko pomenijo!

04 november 2021

Ustvarjanje na daljavo

Kako ohkranjat tisto neko "tajno vezo", kadar si daleč, se ne moreš objet in to z otroki, ki niti ne dajo toliko na lepe besede;)? Z malimi še nikoli nismo bili toliko časa narazen... In počasi imejo vsega dovolj... In potem se začnejo kregat. In potem je treba nekaj naredit...
 In sem jih zbobnala skup za eno luštno kratko ustvarjanje, kjer še malo vadijo pisanje - kar je po podaljšanih počitnicah vedno dobrodošlo. Naročila sem jim, da zberejo material in se potem slišimo prek videoklica... Pripravili smo si: škarje, lepilo, trši papir ali karton ali v mojem primeru skicirko, ter neko pisalo... Pa kup starih časopisov, reklam, revij... In seveda tablica in na njihovi strani telefon, da smo se lahko videli in slišali:) *Pa čaj in  robčki zame, hehe:D.

 Potem smo začeli izrezovat besede in naslove - vsak tiste, ki so ga pritegnili (glede na to, kaj je bilo na voljo, seveda;). Brez kake hude logike ali razmišljanja, izrežite, kar vam pade v oko! Če vam fraze v naslovih niso všeč, jih lahko seveda malo popravite - sama sem iz "Želim čim bolj naravno polt" naredila "Želim čim bolj naravno pot", pač nekaj, o čemer vam bo všeč pisat.
*Na srečo sem imela besede že izrezane in pripravljene v tisti mali leseni skledici - kar toplo priporočam - da ima vsak svojo skledico za te male odrezke;). Otroci so jih izrezovali sproti.
 
 Potem smo jih nalepili na svoje liste - enega vodoravno, drugega pravokotno, nekateri pa kar počez... In potem pod vsakim naslovčkom napišeš svoje misli o tej dotični stvari - karkoliže, ni treba, da je to kaj globokoumnega in ni treba, da se rima... Tok misli pač...
Če nočete, da bi kdo to bral, lahko čez nalepite nalepke ali izrežete kakšne zanimive slikice...
Uživajte! Najini otročki so bili po temle tretmaju čisto drugi:)

02 november 2021

No, pa smo tam...

... kjer ni muh! "Teh res ni, so pa podgane!" - nikakor ne morem pomislit na ta pregovor, ne da bi pomislila na Miki Mustrovo nadaljevanje, hehe:D. No, podgan (upam) nimamo, imam pa zato eno drugo zelo nezaželjeno bitje... strašansko slavno zadnji dve leti, hehe. Jap, končno sem ga staknila, kovidka! Ampak tudi tu ni vse slabo! Ko sem poklicala prijateljico, ki ga je že prebolela, da malo izvem iz prve roke, mi je potem pustila tole pred vrati!!! A ni zlata? Lubi je rekel, da takega manga še v življenju ni videl! (jaz tudi ne!) Borovnice, maline, hruške, mango, pomarančni sok... Vsekarkor sem se naslednji dan po 5ih dneh počutila boljše, tako da hej, vseeno mi je, kako je pomagalo, glavno, da sem boljše:). Hvala, A.!!!
 Sicer sem zbolela ob najbolj neverjetnem času, ko sem bila ravno prav časa že cepljena (avg/sept) in sem imela stike s samo 3 (cepljenimi IN negativnimi) ljudmi, saj je lubi otroke že prej popokal k dediju, ker sem morala končat članek, ki je prišel iz recenzije (in to se pač mudi, oni pa so si želeli na morje)... Tako da od njih nisem mogla dobit, saj jih ni bilo tu; in so tudi zdravi, dedi pa tudi:). Videla jih nisem že celo večnost (za nas je 10 dni cela večnost)...
Mišljeno je bilo, da bojo čez počitnice pri dediju, v petek pa prideva še midva in smo skup tam čez vikend, gremo gledat ptiče v Škocjanski zatok in se igramo igrice in delamo knjigico za dan reformacije (zen-zine, imam že vse pripravljeno), izrežemo buče za noč čarovnic (že naročene pri babi) in za vsak slučaj sem imela pripravljeno še eno fajn ustvarjalno igrico, če bi bil dež, ... No, dežja sicer ni bilo, ampak naju tudi ne... *Lubi je sicer negativen, ampak glede na to, da sem v času pred okužbo imela stike samo s tremi ljudmi, ki so bili vsi cepljeni IN negativni na testu... bi rajši, da ne hodi okoli mojega fotrička, da mu kaj ne prinese, saj je vendarle najverjetnejši kandidat (z nikomer nimam tako "tesnih" stikov kot z njim:D)... Tako je ostal tu, z mano, v leglu virusov, haha:D. In se drži in ne zboli in je ves čas negativen - kako mu uspe, nimam pojma, ampak je očitno res alfa samec, hehe:D.
Otroci so si seveda želeli nazaj domov, ampak smo se po pretehtanju tveganja, plusov in minusov odločili, da naj ostanejo oni lepo pri dediju, na varnem, na sončni Primorski, dokler se ne pozdravim in se moja izolacija konča... Ziher je ziher;). Bom objavila kakšno idejo, kaj se da počet skup na daljavo:) In mogoče kak recept, kaj smo naredili dediju, da se mu odkupimo, hehe;).
Kaj si zdaj mislim o kovidu? 
- Da ni luštna bolezen, mene je kar zdelal, par dni sem samo ležala in niti risat v postelji nisem mogla... Tole vsekakor ni bila neka blažja oblika - ni pa bila tako huda, da bi morala v bolnico, kar je glavno:).
O cepljenju?
- Da sem verjetno fasala delto, proti kateri Pfeizer ni tako zelo učinkovit. Da pa ima vsaj statistično gledano še vedno precej dobre rezultate pri hospitalizaciji - tudi če se okužiš z drugim sevom, je možnost, da greš v bolnico. precej manjša, ker je seveda plus. In meni NI bilo treba v bolnico, kljub moji astmi. Tako da - mogoče pa dela. Škodilo vsekakor ni.
O testiranju?
Da je čisto precenjeno. Mislim, da lahko kovid očitno prenašajo tudi cepljeni asimptomatski (zdravi;) ljudje, ki so negativni na domačem testu (antigenskem).
O imunosti prebolevnikov?
Medtem sem malo prebrala še o tem in ugotovila, da imajo ljudje, ki so preboleli tega hudiča, veliko boljšo imunost na kovid kot tisti, ki so samo cepljeni. 
Silver lining - oz. kaj je v tem hudiču dobrega? ...Ker se to pač spodobi za ta blog;)
Hej, bom vsaj odslej dalje varna:) In lubiju se ni treba sekirat, da bi morala v bolnico. In če kdo od mojih zboli, mu/ji bom lahko pomagala. In navsezadnje je bil zdaj najboljši čas, ko so mali drugje, na varnem (vem, da večinoma otroci nimajo problemov s kovidom, vseeno pa mi tista multifunkcijska odpoved organov ni preveč všeč in če se da, bi rajši, da se ne okužijo. vsaj ne od mene)... Ne bi jim zato življenja vzela, ne bi jih pa ravno izpostavljala oluženim po nepotrebnem. Tudi če sem to jaz in čeprav jih pogrešam in oni mene.

PS: otročki, vse bomo nadoknadili, brez skrbi!