Brivska pena je nadomestni sneg

  

 Zadnjič so me na IGju mamice vprašale, kako z otroki uporabljat brivsko peno za igranje. Ker se še živo spomnim, kako sem prišla v vrtec po svojo enoletnico, ki je tako znano dišala, pa se nisem mogla spomnit, po čem... in kako se mi je vzgojiteljica smejala, ko sem jo spraševala:D... in kako sem s kotičkom očesa videla v kotu mizo z brivsko peno in tiste "AHAAAA!" izkušnje... jo moram delit naprej!

Zakaj? Ker je enostavno super! Ok, ni najbolj prijazna do okolja kar se tiče embalaže, sicer je pa zakon! Z njo se izredno radi igrajo mali miceni otroci in ni ravno nevarna zanje, hkrati pa vanjo radi zakopljejo roke tudi najstniki! In vem, da se radi igrajo tudi odrasli (ste kdaj šle mimo kopalnice, ko se je vaš dragi bril s peno, ne z brivnikom? - Vas izzivam, da poskusite in prav gotovo ne boste ostale brez belih pack;)

 Pa da ne bojo otroci preveč žalostni, če jim bo dež vzel sneg (ker pri nas je to vedno jok)... Predvsem pa je tole zadevo zelo lahko postavit in tudi počistit (dva ogromna plusa za zaposlene mame trenutno...)

1.) Otroku nabrizgate peno v neko posodo ali če ste bolj pri volji za čiščenje, kar na mizo... Če je otrok dovolj velik, lahko to seveda naredi kar sam - (slika eno bolj zgoraj) (verjetno je vseeno fajn, da mu vi date peno, ker če bo samopostrežna, se oči ne bo mogel obrit za tisti pomembni sestanek in bi vas znal zjutraj preklinjat;) Ne vem, kako velike zaloge brivske pene namreč imate, mislim, da pri večini ne pride na "hrčkasto listo" z wc papirjem:D.

2.) Potem po želji zgladite peno z žlico (to seveda lahko naredijo otroci sami) in če ste bolj pustolovske narave, jo lahko še obarvate (kako bojo barve vplivale na vse, kar je v bližini, je loterija, zato mogoče boljše, da prej preizkusite, če je kdo dovolj nor, da ima kak bel ali bež kavč v bližini otrok;)

3.) Potem otroci zložijo not živalce, ki so jim všeč in prenesejo vodo (na koncu jih bo treba namreč oprat; plastične se dobro obnesejo) in zabava se lahko začne...

Bonus ideja: če je zunaj minus, lahko zadevo čez noč postavite ven in imajo zjutraj otroci čisto drugačno, zmrznjeno zabavo! Kjer morajo živalce rešit iz "ledu"... Poskusite, garantiram vsaj 15-30 minut miru (odvisno od starosti otroka;).

Imenožužki

Zadnjič so pri malem imeli za narisat imenožužke.

In ker je ideja tako simpatična, sem jo morala delit z vami:)

Na yt najdete dober navodilček in zadeva je dovolj enostavna, da otroci delajo čisto sami (pesem za straševska ušesa, a ne?;).

Mali princ je narisal kar vse tri - še obe sestrici in jih zlepil skupaj, ker pač radi tičijo skupaj. Ne vem, kako se vi spopadate s to pandemijo, ampak našim otrokom izredno paše... No, vsaj nekaj lepega pri vsem skupaj:). Nihče od njih ne pogreša družbe, več kot so skupaj, manj se kregajo (go figure...) in v bistvu razen tega, da sama delam 90% ponoči, je vse super duper:). In nam v bistvu razen akrojoge nič kaj dosti ne manjka... Se ima še kdo fajn doma z otroki ali vsi sanjate o dnevu, ko jih spet ne boste videli pol dneva vsak dan?

No, dotlej si dneve lahko polepšate s kakšnim skupnim ustvarjanjem, če so vaši otroci ustvarjalne dušice (vsi predšolski otroci so, pa marskiateri šolar ob pravem pristopu;). Tukaj je nekaj idej, kaj početi z njimi...

Majica s pikapolonicami

Ronja ima prijateljico, ki jo ima zelo rada. To je že dober razlog, da dobi prijateljica kaj od nas. Poleg tega pa je ta prijateljica še malo večja od Ronje in dobi zato mala od nje precej oblek. In to je pa sploh razlog, da tudi ona dobi kaj nazaj:) Ko sem vprašala mamico, kako se jim lahko oddolžimo, si je zaželela, da bi ji porisala majico s pikapolonicami.

Torej pikapolonice na blagu:) Nisem vedela, ali bi bile nemara boljše brez nog, vendar me je zasičenost z biologi v našem stanovanju prepričala v vsaj približno korektnost (pikapoke imajo tudi vse po 7 pik kot v resnici, samo ena ni na pravem mestu, to je pa umetniška svoboda:D).

Barve za blago so kovinske, torej se svetlikajo in zato zadeva v živo precej boljše izgleda (no, predstavljajte si, da zgleda strašno dobro, jaz bom pa rekla, da je točno tako:D)

Takole lahko prepletete katerikoli enostaven lik (živali, črke, številke,... kar pač vašemu otroku sede).

Enostavno, res je. Punčkasto - you bet! Ampak narejeno je za punčko:). In ker jo je takoj naslednji dan in potem še velikokrat nosila, ji je očitno dovolj všeč, torej je namen dosežen:)

Tiskanje s krompirjem - žuže in Indijanci

Dolgo že nismo nič rekli o naših temah, ne?;)

Torej: kako smo končale temo žuželk in začele z Indijanci? S tiskanjem s krompirjem - po majicah in papirju:)

Punci sta si zaželeli na majicah vigvam (ta beseda jima je strašno všeč in si je nikakor ne moreta zapomnit, zato me ves čas sprašujeta, kako se že reče:), smrekico in metuljčka (ga še ni, še pride:)

Sami sta najprej vadili na papirju z doma narejenimi prstnimi barvami.

 

 Ronja se je zelo trudila lepo pritisnit krompir na papir, kot je videla mene:

Lejla pa je kot vedno bolj svobodega duha kombirnirala tehnike - s prsti, krompirjem...

No, pa ker smo ravno imele barve, smo jih še malo mešale in ugotavljale, da iz rumene in modre dobiš zeleno (to je na sliki), pa iz rdeče in rumene oranžno in modre in rdeče vijolično.

No, Lejla je seveda zakomplicirala zadevo, ko je videla svoj vigvam prazen... To pa ne gre, mora met Indijanca... Ja, ok, pa naj bo še Indijanec - ga narišemo. Ja, pa zakaj ma samo glavo, kaj pa telo? Sem rekla, da če narišemo telo, bo zgledalo, kot da šotor na glavi nosi in potem sva se strinjali, da Indijanec leži na trebuhu in gleda iz šotora - če kdo ni ugotovil, hehe:)

In še ostale "kreacije" tega dne - zgoraj je Svitova spodnja majčka (narejena iz bodija) - z ribico, ker smo že malo pogrešale očija:)

Tole je želva na majčki za enega fajn fanta, kar tako:)

Še Ronjina majca brez Indijanca:), ki jo je imela na razstavo o Orinoko Indijancih, ki je podaljšana do septembra v Etnografskem muzeju (boste tudi še brali o tem enkrat v prihodnjih dneh).

In zdaj se začnejo žuželke (meni so všeč "mehki" prehodi med temami, ne maram odrezat ene in it na drugo, ker v naravi ni nič tako strogo ločeno... In puncama je to zgleda tudi prav:)). Tole zgoraj je Svitov bodi, ki ga je potem nosil v Arboretum na razstavo gigantskih žuželk.

Pa še ena njegova spodnja majčka s polžkom.

Tile pikapoki sta se znašli na T-majčki za malo sosedo, ki je imela rojstni dan:)

In seveda sta morali dobit tudi punci T majco: no, tole je Ronja sama dizajnirala - želela je pikapolonico z jabolkom (ta je narejen s polovico pravega jabolka), jaz sem se potem trudila samo vse elemente nekak skup spravit;)

 Kaj pa Lejla? Ja, če niso škratki, so pa muce:D. Mala se ne da - briga njo, katera tema je, škratki in mucke bojo vedno zraven, pa pika:). Tako da je ona dobila muco z dvema miškama:) Najprej sem se hotela zmazat samo z glavo, pa me je lepo opomnila, da manjka še telo (pri Indijancu sem še prišla čez, tu pa ni govora, hehe).

Tole pa so "in action shots" iz Volčjega potoka - sem bila vesela, da sem potiskala majici, ker poletne garderobe še nimamo tu in je bilo tisti dan res pasje vroče...

 

 No, Svit in Ronja pa sta sledila temi razstave, hehe.

 

Vem, da sem tiskanje s krompirjem že propagirala, vendar je tako zabavno in poceni, da se ga res splača še kdaj omenit:). Poleg tega imam izgovor, da smo tokrat tiskale po majicah, hehe.

Tema žuže: Domače prstne barve in odtiski metuljčkov

Tole je luštna zabava in sploh praktična poleti, ko lahko pobarvane umetnike enostavno postaviš v bano in spereš iz njih vse, kar se nanje prime:). Mi smo sicer to počeli že spomladi, sem malo zadaj z objavami, vem...

 Tole so domače prstne barve - na netu obstaja milijon receptov, mi smo najprej preizkusile tega, ki ima to dobro lastnost, da je vanj vmešan prašek za posodo, zaradi česar se lepo spere iz vseh površih:D, ima pa to slabo lastnost, da so barve precej prosojne, sama imam rajši bolj prekrivne barve za ta namen, pride lepše... Ampak zabavno je bilo enako, ne glede na rezultat, pucanje pa lažje, tako da je bilanca še vedno v plusu:). Vseeno dobite v prihodnosti kak izpopolnjen recept, če bo koga zanimalo;)

Zadeva z metuljčki je seveda zelo enostavna in verjetno se je vsi še spomnite iz OŠ (tisti, ki niste likovnega pouka prespali;)

 Prepognete velik list papirja na polovico in na eno polovico, ob pregib narišete s prstki polovico metuljčka:

 

Papir prepognete in dobro pritisnete, da se barva prenese iz ene polovice na drugo ter razprete:

 In dobite celega metuljčka. Kot rečeno so te barve "nekoliko" preveč prosojne za ta namen, z bolj prekrivnimi (recimo temperami) bi lepše prišlo - ampak malih to ni oviralo:)

In to je glavno, ne?;) Zadeva je bila všeč otrokom od 3 do 6 let - pri tej dejavnosti smo imele celo družbo, vendar še nisem vprašala staršev za dovoljenje za objavljanej slikic, tako da mi boste morali verjet na besedo:D. In ne boste verjeli, pridružil se nam je še oči!

 Je hotel še on nekaj narisat - seveda lahko rišete katerekoli simetrične oblike in bo zadeva delala:)

 

No, on me je s svojo idejo prav razveselil:) 

PS: fantje, vidite, da ne rabimo vse velikih šopkov rož;). En spontani srček naredi večji učinek;).

PPS: tudi jaz tebe!

Tema Žuže: grafi, natikanje in izsekavanje žuželk

Ok, ste dobili dve objavi za intermezzo, ampak nismo še končali z žužami - tega je še pa še:) Seveda lahko tele zadevice priredite tudi za katerokoli drugo temo, pri nas so pač glavne žuže (in potem Indijanci in vzporedno mucke in škratki in Zemlja in kmetija in vrt še kaj bi se našlo;) Kaj lahko torej še počnete z malimi otročiči na deževne dni ali travnatocvetoče dni z alergijo na cvetni prah?:) (žuže so bile sicer na sporedu že prej, ko je bilo še bolj mraz in zato nismo bili tako dolgo zunaj, ampak glede na precej nepoletno deževno vreme, bi znale prit tudi zdaj prav:)

 Zgoraj punci delata "grafe". Ena meče kocko, druga označi, kaj je padlo (v tem primeru so bile na kocki: rožica, kačji pastir, pikapolonica, metuljček, gosenica in polžek). Potem se zamenjata in na koncu pogledamo, kaj je največkrat padlo in kaj najmanjkrat in če se otrokom da, še kolikokrat je padla katera živalca/rastlinica. Oči je bil navdušen, češ da to je pa že pravi znanstveni poizkus:D.

Če se vam ne da delat domače kocke in grafov, lahko vzamete zvezek z velikim karom  in leseno kocko z različnimi barvami na vsaki stranici (take kocke dobite zraven družabnih iger za male otroke, ki še ne znajo štet;). Potem date otrokom barvice in pobarvate 6 kvadratkov vsako z različno barvo, otroci pa barvajo kvadratke v stolpcu pod ali nad vsako barvo, kadar ta pač pade. Enostavno in zabavno.

Tole je še ena enostavna "nesvinjska" aktivnost:). Če recimo dobite kmalu obiske in ne bi radi ravno tiskali s krompirjem ali kaj podobnega (po čemer je kuhinja pač taka kot so barve, ki ste jih uporabili:). No, tale ideja je fajn za fino motoriko in koncentracijo in za čisto kuhinjo, seveda:D. Otroku date gumice (naše so bile v obliki žuž - saj veste, tiste gumice, ki so kao zapestnice, med otroškimi igračami, imate veliko različnih tem, delale bojo vsake, so pa te bolj zanimive, pa v temo se lahko vklopijo - mojima puncama je to pač velik bonus, vreden slabih 2,5 evrov:D)

Torej: v eno posodico date elastike, zraven pa nekak fiksirate palčko, na katero bojo otroci natikali gumice. Jaz sem jo vtaknila v stojalce za jajce, v katerega sem prej natlačila paprinato brisačko, da se palčka ni preveč premikala (za večje otroke lahko ta del izpustite, da bo malo težje).

Potem date otroku majhno pinceto (naša je plastična iz kompleta za opazovanje žuželk) in mu naročite, da naj gumice natakne na palčko (če hočete zakomplicirat, lahko določite vrstni red barv, jaz tokrat nisem komplicirala;)) in jih potem  spet pobere dol in zloži nazaj v posodico.

In ker moji temnolaska strašansko rada "štanca" - torej izsekuje delčke in ker imamo ravno štance v obliki žuželk (no, onidve imata te, mami ima še kar nekaj drugih oblik, ampak naj to zaenkrat ostane dobro varovana skrivnost:D), sva izkoristili čas, ko si je Lejla vzela počitek in sem ji tačas dala eno tiho in dokaj čisto aktivnost: Na A3 list papirja (velikost je tu odražala mamino željo, da bi se dete dolgo samo zabavalo:D) sem narisala velik Ž (za žuželko) in ji dala nekaj barvastih listov ter štance in lepilo.

Ona je pridno štancala in lepila delčke na list, jaz pa sem lahko vmes predelala še en tutorial, hehe:D.  No, ja, tak je bil plan - v resnici se je mala malo prehitro naveličala in še manjša prehitro zbudila, kar je zbudilo najmanjšega in tako je bilo to, kar vidite dejansko zelo blizu končnega rezultata:D. Ampak uživala pa je:). Če imate kakega malega štancarja doma, mu lahko naredite veliko veselje, če na list narišete neko obliko in jo on zapolni z izštancanimi delčki. Priporočam samo malo manjšo obliko, da bodo delčki nekoliko bolj na gosto posejani.

Tema Žuže: kruh gosenica in polžki iz Das mase

Jap, še nekaj časa boste gledali Žuže;). No, saj bom presekala tele teme še s kako drugo idejo, da vam ne bo dolgčas, ampak je še precej tega... Danes bojo še žuže & co;) In sicer njihovi otročički, imenovani gosenice (od nekaterih, seveda, nimajo vsi popolne preobrazbe, preden jih slišim od kakega biologa:). No, predno zajadramo kam predaleč v entomologijo, tu je naša gosenica:

Polnozrnata, hehe. Kruh, ki ne more bit lažji za naredit: razdelite testo na enake ali različno velike dele in dajte vsak delček nekomu za zvaljat v kroglico:). Male rokice to vsaj pri nas vedno rade delajo. Potem naložite kroglice eno zraven druge, da se (skoraj ali pa čisto) stikajo - na ta način se bodo med peko, ko bodo zrasle lepo sprijele.

A kaj delajo zraven mucke? Ja, to pa Lejlo vprašajte:) Da zgledajo bolj kot miši? no, nekatere imajo res bolj okrogla ušesa in tiste so Ronjine miške.

Takole Lejla ureja kruhke na desko:)

In si izbira svojega mucka za pojest:)

Zdaj smo se najedli in lahko naredimo še kaj neužitnega:) Recimo polžke iz Das mase:

Rabite polžje hišice, das maso (ali katero drugo, lahko na zraku sušečo ali pa tudi kako ki se speče v pečici, hišice so odporne na toploto)

Tegale ste sicer že videli, ampak je lepo, če pokažem še eno sliko končnega produkta (zadaj se pa vidi deska s krušno gosenico;)

Pa še punci s svojimi kreacijami:)

Tole je dovolj enostavno, da lahko delajo tudi zelo majhni otroci. Če vas je strah dajat malčkom razne kupljene mase, jim lahko date doma narejen plastelin oz. slano testo, recept je tu.

Uživajte v valjanju kačic in kroglic:)