30 maj 2013

Nizanje imen

Še ena ideja, kako zaposlit male črkoljube. Pri nas take reči uporabljava za tiste vikende, kadar mali žura ponoči, pa potem pripravim puncama nekaj, da se igrata in naju pustita še malo spat zjutraj, če slučajno on ne vstane:) Toplo priporočam sistem, morda drugič malo več o tem, če bo koga zanimalo... Tokrat pa igrica za deževne dni in za spretne prstke:
 
Rabite perle s črkami, lahko jih dobite v kaki ustvarjalni trgovinici ali pa jih naredite (te so kupljene) in kosmate žičke (so prijetne za otpi, pa perle ne zdrsnejo dol in manj možnosti je, da se kdo piči). Stresete perle v posodico, date zraven žičke in en primerek in pustite otroke, da nizajo po svoje. Ko sva vstala, sta imeli nanizani imeni Klara in Liza... Ne me vprašat, od kod sta to dobili, zadnje čase je ves čas ena Klara (mislim, da od Hajdi), za Lizo se mi pa sanja ne:D...

29 maj 2013

Ninjago majci za nečaka

Hehe, našla slikce:) Sem dolžna še ninjago majco, ne? No, ker ima nečak tudi bratca in ker oba še nista prav velika fanta, je nekak prijazno, če dobi še bratec kaj, zato sem poslikala dve majici: fanta imata rada en črnega in rdečega ninjo:

Drugemu je najljubši modri (se opravičujem, ampak sem že pozabila imena, mislim da je tale Kai, nisem pa ziher).

Tole se lahko spravite delat tudi z malimi - lahko narišejo sami svoje ninje na majico ali pa jih narišete ali prerišete vi in jih samo pobarvajo... Rabite samo flumastre za blago in majico.

28 maj 2013

Ninjago darila

Čeprav je od tega rojstnega dne že kar nekaj časa minilo in čeprav je pomlad čas, da smo zunaj, nekaj ninjago idej, ki jih lahko delate notri - posebej za enega super fantka:) In mogoče pride prav še kaki mamici z 2 fantkoma, pa enim novorojenčkom, pa to še ni vse, kar je tam otrok;) Punci, mislim na vaju:)
 Moj nečak je trenutno nor na ninjago. Torej ninjago torta za rojstni dan:) Najprej sem prebrskala net, da sem ugotovila, kaj ninjago sploh je in potem kako to izgleda. Ugotovila sem, da je to igrica in da je tam veliko različnih ninj... Torej sem prej preverila pri mami, kateri je njegov najljubši lik (zmagal je črni, zato črna ninjasta torta). 

Detajl obraza oz. kar se ga pač vidi (če si japonski najeti morilec, pač ne kažeš obraza;)

In cela torta... Zdaj pa k darilcem (ob brskanju sem našla kup ninja-idej, večinoma iz tegale luštnega bloga (tista mama pa je res supermama - 3 tamali, vsaj 1 s posebnimi potrebami, pa naredi vraga in pol! Svaka čast!) No, nekaj malega mi jih je celo uspelo izvest:):

Tole so lesene figurice, pobarvane, da naj bi izgledale kot ninje.

In tole so v trak krep papirja ovite lizike, z nalepljenim koščkom rumenega papirja, na katerega sem narisala oči - izipizi:)

Takole izgledajo vse 4 (sem morala naredit za vse otroke, ne? no, razen za dojenčka, on še ne sme;)

Vse drobnarije sem spravila v tole kartonasto ninja škatlico:

Takole: 
Iz nje gledata tile dve zvezdi, zgibani iz zlatega papirja, ki prav neverjetno dobro frčita okoli (glede na to, da jih je delala ninjasto popolnoma nenavdahnjena oseba... brez treninga v kakršnemkoli delanju orožja - tega pa res ne znam! Se bojim pa, da bom nekoč morala znat:D)
Za hec sem sprintala še ninjasto abecedo in jo nalepila na rdeč karton, s katero si lahko vsak sestavi svoje ninja ime - ukradla sem jo od tu:

Tele brade njihovega starega Sansai-vu-ja so pravtako iz craftinterupted.

In trakovi za na glavo za vseh 5:

Takole sta se punci doma šemili:

Ronja je preizkusila tudi, kako bi izgledala z brado:

Mali pa je prizkušal hude tako hitre ninjagibe, ki jih niti fotoaprat ni ujel:)
 In še predzadnje darilce (zadnje je majica, ampak nimam slikce, mogoče najdem): ninjago pinjata:

Ki jo je pomagala delat Lejla:
 Vse skupaj smo pospravili v enobarvne vrečke, na katere sem nalepila kroge, da bi izgledale kot lego kocke:
To je to, ninjago:)

26 maj 2013

Bazen




Priznam, da sem zelo pristranska, ker pač obožujem plavanje, to je moj šport (dobesedno rajši dalj časa/večjo razdaljo preplavam kot pretečem:D), sem zelooooo vodno bitje oz. kot mi pravi moj oče: "pola riba, pola fish":) Ampak tudi za tiste, ki morda niste taki navdušenci, je kopanje večinoma luštno:) Sploh pa za vsa tista mala bitja v vaši družinici;). Otroci so vsi po vrsti navdušeni in
očarani nad vodo. In več kot je je, boljše je:). In v bazenu je je reeees veliko:).

Naj vas torej povabim v bazen. In kaj tam delamo? Se kopamo, plavamo, itak. In se učimo plavat. Ampak kako?

*Takole (na 1. sliki) je mala (oz. tavelika, čeprav mi je čudno jo tako klicat, ker dejansko ni glih ful velika, še vedno je moja mala pikica;) klicala ribice/vodne škratke/vodne vile:) S tem prepričate otroke, da (prostovoljno!) dajo obrazek v vodo in pogledajo pod vodo. In da vadijo izdihovanje v vodo. To še Mankoč dela:) Plavanje namreč ni samo to, da se otroci obdržijo nad vodo in jih je fino navadit tudi te ostale zadevice (plovnost, izdihovanje v vodo, itd...) Je namreč lažje zdaj kot kasneje...


Vem, da pomlad ni ravno najboljši čas za izbiro tega posta (morate pa priznat, da tudi vreme ni ravno pomladno...), ki tako in tako čaka že od zime:D. Ampak medtem smo šle še kdaj na bazen in sem se pač spomnila nanj... Bolje pozno kot nikoli, pravijo;) (s tem se skoz ven vlečem, ja, tudi v reali:D)
Vseeno pa ima bazen tudi spomladi prednosti:
- pripravi otročke na kopanje v morju
- tako boste na dopustu hitreje lahko uživali, ko se bojo otroci samo zapodili in jih ne bo treba uvajat ali učit plavat:)
- v bazenu je zelo lahko otroke navajat na potapljanje glave, ker se vse vidi, pa očke ne pečejo in jih lahko učiš, da si jih ni treba ves čas otirat:) V morju jih slana voda dostikrat moti.
- baje je dobro za imunski sistem, ki je spomladi kar na udaru zaradi oslabitve pozimi
- preseka rutino, ki se včasih pozimi ali spomladi prikrade (jeseni je vse novo, spet šola, vsi spočiti od dopusta..., poletje je itak zakon, pozimi pa kratek dan in mraz naredita svoje...)
- idealna izbira za kak obupno blesav deževen dan, ko si zunaj tako in tako moker, pa najboljše, da se kar v vodo vržeš:) In še otroci se zmatrajo in potem lepo zaspijo (recimo:D)
- luštno je:)

Kateri bazen? Če imate možnost, so krasni kakšni bolj topli, vendar čisti, recimo tisti, kjer sicer poteka plavanje dojenčkov (tam morajo malo bolj pazit, ker so strožji kriteriji). Vendar so ti majhni in topli bazeni večinoma zaprti za rekreativce (ki itak nimajo kaj počet v tako toplem in malem bazenu), zato pač pojdite nekam, kjer je bolj čisto, to je verjetno edini pogoj.
Luštno je tudi, če ima bazen del, kjer je nižja voda, kjer lahko otroci stojijo, še boljše, če ima posebej bazen samo zanje. Vendar to ni pogoj. Me hodimo na DIF, kjer je mrzla voda, ker je pač primerna za trening in otroci nikjer ne morejo stat - razen na stopnicah za vstop v vodo. Pa se tudi čisto da, ker so obiskovalci zelo prijazni in razumejo, če delamo gnečo na tistem koncu (in izbiramo termine, ko je res zelo malo ljudi tam:).

Naslednjič pa še kaka ideja za vodne igrice in kaj o pripomočkih, če bo koga zanimalo - glede na to, da se bliža poletje in bo zadeva uporabna tudi v naravi:)...

24 maj 2013

Gradovi iz sladkornih kock

Še ena ideja, ki spada v koš "veliko muzike za malo denarja":
Za vse, ki ste / boste v lepih dneh šli pogledat kak grad, pa rabite idejo za deževen vikend, ki nas čaka: gradovi iz sladkornih kock. Ne rabite veliko: sladkorne kocke, sladkor v prahu in vodo ali limonin sok za "lepilo" (imenovano tudi sladkorni ali limonin led) in po želji še jedilne barve, če bi radi zadevo zakomplicirali.
 
Zmešate sladkor z malenkostjo vode, da dobite "sladkorno malto",  in stresete kocke na pladenj, da jih bodo otroci lažje pobirali (iz škatle jih je težko dobit, sploh z lepljivimi rokami), pa dodate vsaj toliko žličk in nožkov, kolikor je otrok, da bodo otroci lahko razmazovali malto po kockah. In uživate v miru:)

Medtem ko mali zidajo in se zabavajo po svoje, lahko svoji najdražji "drugi celoti" ("I belive that 1 and 1 makes 2" A. Morissette) naredite kocke s srčki, da ga/jo bodo v turobnih službenih dneh (ja, včasih pride tudi tak dan in takrat navadno nujno rabiš kavo;) spomnili na to, da ga/jo ima nekdo rad... Obarvate sladkorni led (en del, tistega za zidanje pustite belega) rdeče in ga nadevate v vrečko, ki ji odrežete konico (ali pa če hočete komplicirat, si naredite škrnicelj iz peki papirja, meni ljubša varianta - itak:D) in na kocke nabrizgate srčke - dve kapljici, ki jih potegnete navzdol - izipizi. Ko se posušijo, z njimi napolnite steklen kozarček od marmelade (da nima kakega privoha) in ga uturite najljubšemu alfa samčku v torbo za v službo.

Vedno vedno vedno ima vsaka svoj način:)
Medtem nastajajo gradovi...

Na koncu date otrokom še vrečko/škrnicelj z rdečim ledom, da okrasijo svoje gradove po svoje. Če želite zadevo peljat še dlje, lahko obarvate še več sladkornega leda v različne barve in bodo gradovi pisani:)
 
In še končni rezultat, delo malih otroških ročic:) Ja, izgleda kot da bi ta grad že napadli in se je uspešno obranil z vso tisto rdečo... Mala je svoja, kaj naj rečem:D.

Kot vedno - Ronjin grad je čisto drugačen, bolj eleganten in pravilen:

PS: verjetno ni treba dodajat, da je fino, če si otrokom po tej aktivnosti umijemo zobke;) Uživajte!

14 maj 2013

Pri zobozdravnici

Zadnjič smo morali neplanirano na vrat na nos k zdravnici, ker je mali zbolen, punci pa sta bili zdravi in polni energije skakali po čakalnici... In med stalnim opozarjanjem, naj bosta vendar bolj tiho, sem se zaklela, da ne grem več k zdravniku z njima nepripravljena, če ne bo res komu kaj manjkalo... Ker zabavat otroke z dobesedno nič (v naši čakalnici ni res dobesedno nič, ne mize, ne revij, ne čisto nič) gre prav dobro pol urce, urco. Po 2 urah pa se hudo naveličajo vseh raznoraznih tihih igric in prostora in če že morajo bit tam, bi ga radi vsaj kinetično raziskali (beri: se metali ubogim sestram pod noge in zraven tulili... Vsaj moji so taki.) Torej - če ni res nujno, ne grem več k zdravniku brez česarkoli za zdrave otroke, da dajo mir.

Dejansko ne rabijo dosti. Dovolj je v bistvu karkoli, tudi samo papir in barvice:). No, to sem vzela s seboj, ko sta imeli punci naslednji teden zobozdravnico. Otroci imajo kar naprej zobozdravnika! Vsaj meni se tako zdi, verjetno ima to kaj za opravit z njihovim številom:D - ker dejansko ima vsak od njih zobozdravnico samo 2x na leto (hvalabogu ni dobil še noben od njih nobene zvezdice, tako da imamo zaenkrat samo sistematiko), ampak če množiš s tri, se kar nabere:D.

Najprej smo naredile obrazka za igrico belih zobkov. Tamala je seveda hotela škrata (presenečenje, a ne?:D), temnolaska pa je želela Kitajčka. Lahko si obrazke tudi izrežete iz barvnega papirja, sprintate iz neta, narišete lahko tudi živalske obraze,... glavno je, da imajo veliko dovolj širokih zob, da bodo otroci nanje lahko polagali "zobke" (aka nekaj belega: recimo fižol tetovec, beli kamenčki,... amapk ker nič od tega nismo imeli doma, sem izbrskala tiktak bonbončke, ki jih imam za krasit torte (so res uporabni:) - ja, vem, grozna mama, k zobozdravnici jemlje bonbone!!! Ampak so bili samo za igrat, ker so itak leteli po tleh:D)

Ker sem seveda nekaj pozabila (kocko), smo se morale znajti drugače: najprej smo se šle 1-2-3, ko a 3 vsak pokaže kolikor prstov želi in vsota vseh naših iztegnjenih prstov je bila število, kolikor zobkov je potem dala tista, ki je bila na vrsti, svojemu človečnjačku v usta.
Potem sem zadevo izpopolnila, ker je bilo bonbončkov premalo za toliko prstov in ker je bil cilj te nalogice, da se punci SAMI igrata in da meni ni treba nič zraven:D 

Zato sem natrgala papir na 7 koščkov, na vsakega napisala številke od 0 do 6 in jih prepognjene dala v prazno škatlico za reklamne letake, ki sem jo našla v čakalici:).

Uspeh na celi črti! Punci sta se sami pridno igrali več kot eno polno uro!!! 

In to kljub temu, da smo pičile sem takoj po cepljenju proti klopnemu meningitisu in bi v bistvu imeli pravico met že vsega poln kufer;) Pa sta lepo zdržali brez hrane (ker pred zobozdravniškim obiskom pač ne ješ, da maš čiste zobke) in predvsem sta bili neverjetno TIHI!!!

Ronja je svojega kitačka najprej povampirila:D

Skratka: niti v sanjah si ne bi upala predstavljat, da bo šlo tole tako lepo skozi in da bosta tako zelo pridni:). Toplo priporočam, če morate hodit okoli zdravnikov (ali kam drugam, kjer je zaželjeno neko zmerno vedenje otrok, ki ne smejo bit preglasni in ne smejo skakat - to je namreč naš največji problem, saj sta navajeni non stop skakat) s kombinacijo bolnih in zdravih ali samo z zdravimi otroki: vzamete si s seboj kakšno malenkost, da jih zamoti, ker vam bo neskončno lažje:) Tamali pa... no, onidve pa komaj čakata, kdaj gresta naslednjič k zobozdravnici:D - pa najdite take otroke, hehe:D. Prejšnjič sem vzela s seboj nalogice iz neta, vse v zvezi z zobki in sta to reševali, tako da imata na zobozdravnico res lepe asociacije - srčno upam, da tako ostane:)

* nekoč, ko bom velika in bomo imeli prostor, pa si bom naštimala take male zabavnosti v vrečkice in v eno škatlo ob vhodu in bom potem samo potegnila eno ven, preden se bomo odpravili kam, kjer morajo bit otroci bolj kultivirani... tak je plan/sanje/kakorkoli to imenujete:D... če ne bojo prej odrasli:D. Če ne pa za vnuke, hehe. 

12 maj 2013

Sendvički z nalepkami

Že zadnjič sem omenjala, da je založenost s hrano nujna za dobro funkcioniranje naše družine na izletih (in tudi sicer, samo doma imamo hvalabogu vedno kaj za pod zob;). Vendar kot marsikdo že ve, ima moja temnolaska hudičevo dober spomin. Zato čim naju je slišala, da se meniva, da bi kam šli, je začela moledovat: 
"Mami, kdaj bomo šli pogledat kak grad?" 
"Ja, pejmo na kak grad!" se je oglasila še tamala. 
"Ja, saj smo bili ravno zadnjič na Ljubljanskem gradu..."
"Ne, ne tko, tako kot smo šli takrat, ko je bil Svit še mali... Na TAK grad!" *Šli smo na Blejski grad, ravno ugotovila, da sploh še nisem objavila...
"Grad? Zakaj pa ravno grad?" sem jo začudeno vprašala, ker sicer nista ravno tako zelo navdušeni nad gradovi... 
"Ja, zato no, da bomo spet naredili take sendviče z nalepkami!" 
??... ja, le kako da nisem tega uganila:D To je ja logično!:D Vsakič znova mi je fascinantna njihova logika, od kod vse potegnejo kaj in kaj vse povežejo:).

"Ok, če je fora v teh sendvičih, pa res ni problem, to pa lahko naredimo tudi za katerikoli drug izlet!"
"A? Ja, mamiiii!!!" :D

In tako smo spet delale sendviče z nalepkami (poštempljane s kupljenimi in domačimi štampiljkami in porisane; če se vam ne da zezat s tem, pa seveda lahko uporabite kar kupljene okrašene nalepke - samo dovolj velike naj bojo, da bojo držale zavit sendvič skupaj ali jih pač uporabite več, otroci bojo gotovo za:). Tokrat sem imela doma papir za sendviče, ki je naravi bolj prijaznen od raznih folij, je pa res, da se ne drži sam sendviča, ampak ga moraš nekak pritrdit - in za to so zelo primerne nalepke:)

Zakaj bi bilo to zavijanje sendvičev sploh potrebno?  Jah, prvo kot prvo je to, da so naši sendviči navadno kar bogato obloženi in če jih ne bi nekaj držalo skup, bi razpadli... Drugo je to, da tako otrokom ne razpadejo v rokah, ko jih jejo, če jih papir spodaj drži skup. 
In zakaj nalepke? Poleg "uvau" faktorja, ki ga imajo na male otroke (to je pač lastnost nalepk, otroci jih enostavno obožujejo, praktično vsi, ki jih poznam, ne vem, zakaj, tako pač je:D), je tu še čisto praktičen vidik: tako vsak ve, kateri sendvič je njegov in dobi res tistega z nadevi, ki jih je doma sam izbral oz. sendvič, ki ga je sam lastoročno sestavil, če to že zna. Sploh praktično, če imate doma koga, ki recimo obožuje kaj pekočega ali kakšno reč, ki je ostali ne marajo...
Naslednjič pa lahko sendvičke povežete z vrvico in nanjo obesite okrašene kartončke, recimo:).

09 maj 2013

Podpeško jezero



Kadar sonček pogleda izza oblakov, ga moramo izkoristit, ne? Ker včasih ne pogleda za prav dolgo, si je fino naredit v glavi (ali na papirju, če ste bolj pozabljive/zbegane sorte, kot recimo vaša blogerka:D) en seznamček vseh zanimivih izletkov za mimogrede (torej v bližini doma).

Ker živimo v prestolnici (madona, se to fensi sliši:D), nam je blizu Podpeško jezero.

Druga reč, ki se jo splača imet na dosegu, če imate male otročiče, je nekaj, v čemer jih boste nosili. Če je ta nekaj namreč zakopan nekje v kleti, pod kupom krame, potem je veliko manj možnosti, da se boste odpravili na celodnevni izlet;)

Pa bi bilo škoda... Ker narava je res lepa!

Ne poznam prav nikogar, ki bi rekel, da je ne mara.

Tretja stvar, ki je ne smete pozabit, pa je seveda malica:D. Če imate male otroke, je hrana ključnega pomena za dobro razumevanje vseh članov družine:). Pomaga tudi, če imate s seboj tudi kako dekico, na kateri lahko priredite piknik, to jim vedno strašno dogaja, ne glede na to, ali ga naredite pred hišo ali na izletu. (ker ga pred hišo ne moremo, pač moramo nekam it). Mi imamo eno kar ves čas v avtu, da ni treba še na to mislit:).

Če najdete dovolj velik travnik, da traja nekaj časa, da mali odšetajo do prve nevarnosti, potem se bosta lahko usedla tudi starša:)

Seveda je še bolj kot hrana nujna pijača, sploh v teh toplih mesecih... (fino je pa imet kaj za preoblečt, zaradi spreminjajočega se majskega vremena in zato, ker hrana in pijača včasih ne končata tam, kamor sta bili namenjeni;)

Zdaj imate vse in lahko samo uživate:) Piskate na trobentice...

Najdete kakega močerada in ga potem zastrete s kakim listom, da se ne bo preveč izsušil.

Pogledate izvir - na sliki se ne vidi, v živo pa res lepo izgleda, ko pride voda iz zemlje:)

Opazujete naravo...

In se mimogrede še kaj naučite - tukaj je oči razložil puncama, kako so odpirali lopute pod zbirnim jezercem, da je mlin vedno imel ravno prav vode - in sem se še jaz naučila zraven:).

Preizkusite še kakšno zanimivo reč na poti, recimo tole črpalko iz vodnjaka in dan je popoln:) (sploh če ste vsaj pol malice pripravili prejšnji dan, to toplo priporočam, sicer je zjutraj precej hektično:D).