ponedeljek, 01. november 2010

Cofek

Danes smo imeli hude plane, vendar smo jih del izpolnili že včeraj (mukoma sicer, ker smo morali v trgovino - in to trgovino, za katero ni noben od naju točno vedel, kje je, niti kako se tja pride, niti kako se imenuje - jap, tudi to se ti zgodi;) Ampak na koncu sva našla in nakupila pašte za naše italjansko misleče želodčke (vsak normalen človek ve, da je ni čez pašto, a ne?;). Na tem mestu se moram še pohvalit, da sva lahko pustila polovico svojih otrok dediju:). Bravo dedi! Druga polovica je hotela z nama, ker je bilo pač že pozno in je bila že malo utrujena in takrat se je baje dobro držat mame - ziher je ziher... Ampak je bila pa super pridna in ni težila med najinim nenehnim kroženjem okoli enih in istih stavb in posledično "dobro voljo"... (imava opravičilo, ker so v Italiji table RES čudno postavljene;). Ampak to je bilo že včeraj, danes je nov dan (no, medtem ko to piše, je vse skupaj že predvčerajšnjim, amapk nima veze).

No, potem pa je tu danes (oz. včeraj;) še tako salamensko pihalo, da smo odpovedali tudi rolanje s prikolico za kolo, ki se jo da predelat v voziček in lahko rolaš zraven (ful fajn stvar, priporočam vsem športnim navdušencem, ki vlačijo povsod svoj podmladek zraven kot mačka mlade). Sem čisto navdušena in je ne morem izpustit iz posta, čeprav ni imela nič zraven za opravit, razen da potrpežljivo čaka v prtljažniku, da jo spet sestavimo in bo lahko pokazala, kaj zna;). Pride nekoč ena objava o kakem sprehodu s kosilom v parku:), brez skrbi. Ker je res fajn, preizkušeno že večkrat:)

Kaj torej početi v slabem vremenu pri dediju, kjer nimamo ne prstnih barv (ajde, dalo bi se pacat s kakimi doma narejenimi, vendar vseeno ne bi radi dediju vsega zapackali), ne temperk, ne nič tako zelo ustvarjalnega? In kjer ne bi radi naredili totalnega rasturja (no, to velja za odrasli del, tamali verjetno ne bi imeli nič proti - kakor izgleda;). V predalu sem našla eno klopko volne (krasne roza barve, kot boste videli (tu pride zraven tisti ironični smajli, če obstaja) in tako smo rekle (no, samo midve z Ronjo, Lejla še ne govori, ampak je pokimala), da bomo naredile cofek.

Zakaj? Za hec. Zato, ker sta za plest še premali;) In zato, ker ni kaj boljšega za počet v takem dnevu (razen da greš kam na obisk, vendar to ni bilo možno). Torej "cofek it is!" Verjetno se vas večina še spomni, kako se to čudo naredi, vendar za vsak slučaj prilagam slikice:
Če nisi že po naravi tak hrček kot jaz, da spravljaš vsak (ampak dobesedno vsak!) kartonček večji od 2 cm2, potem najprej prebrskaj omarice, če je kje kaka škatlica, ki bi jo lahko pogrešala (beri: demolirala). Ja, res je, pišem v ženski obliki, to pa zato, ker se mi zdi, da je veliko večja verjetnost, da se bo cofek s svojimi otroki spravila delat ženska kot moški (call me shovinist;) I call myself realist - v tem primeru;).

Ok, imaš kartonček, dodaj še škarje, volno, kuli ali svinčnik oz. nekaj, kar pušča sled za sabo (tanko sled - otroci ne štejejo, čeprav puščajo sled, ampak to je preveč razmazano) in pa kak poljubno velik predmet z eno okroglo stranjo (recimo šalca - oz. skodelica je lepše - je taka primerna zadeva - fajn je tudi, da to ni kaka dragocenost, saj bodo s tem upravljali otroci):

Če imate šoloobvezne otroke ali ste kak likovnik (ampak v tem primeru verjetno ne berete tega bloga, ker imate sami 100 boljših idej) ali tehnik, potem imate verjetno kje kako šestilo in se lahko tega lotite bolj profesionalno, izpustite kuli (oz. karkoli pač namesto njega) in šalco (oz. karkoli pač namesto nje) in kar s šestilom lepo umetniško narišete krog na kartonček (velikost je seveda omejena z velikostjo kartončka - kartonček naj rajši ne bodo prepognjen). Če je otrok večji, to zmore sam, če imate dva malčka, potem združimo moči:


Zdaj imamo krog. Vzamemo še drugi kartonček, ga prislonimo ob prvega in ta naš krog izrežemo - tako dobimo dva enaka kroga.

Narišemo še enega malega v sredino (ni tako zelo haklih, da bi moralo bit strašno natančno). Če delate s šestilom, pa seveda obdržite staro središče in samo zmanjšajte polmer in bo to to. Razlika med polmeroma velikega in malega kroga bo polovica velikosti cofa, ampak to niti ni važno. Izrežemo mala krogca iz velikih in dobimo tole:
Zdaj je čas, da se igramo sovice:

Ko grejo sovice spat, lahko nadaljujemo: damo oba kartona skupaj in si pripravimo manjšo klopko volne. Če je še nimamo, potem jo najprej pač naredimo. Mora bit tako majhna, da bo šla skozi odprtino od krogov.
 Zdaj stisnemo oba kartonasta obroča skupaj in ju nekajkrat ovijemo s prostim koncem volne, nato pa nadaljujemo s klopko do konca:
 To seveda prepustimo malim prstkom:
 in pomagamo po potrebi - lahko si razdelite delo: en tlači klopko not, drugi jo vleče ven:
Kaj pa tretji?
According to Ronja bi moral dat mir;)

Ok, zdaj vam je uspelo cel obroč obleči v volno (čim gosteje bo obroč oblečen, tem bolj poln bo cofek in čim trdneje bodo niti zavite, tem bolj enakomeren bo - ampak to se da kasneje popravit, gostote pa ne). Zdaj je čas, da niti prerežemo: s prsti ločimo oba kartona, vmes vtaknemo škarje in resk:
Po prvem rezu, ko so škarje že lepo zasidrane med kartonoma, je dobro preprijeti krog, tako da držite niti, ki so odrezane, da ne padejo skozi (če krog ni tako gosto pleten ali luknja tako majhna, da se to ne more zgoditi):
Ko polovico kroga prerežemo, vanj vstavimo dvojno nit volne (dvojno, da je močnejša - itak) in potem odrežemo niti do konca, konca vrvice pa prekrižamo,
zavežemo in zategnemo:
Odstranimo kartončke (to najrajši naredijo otroci) in zavijemo konca vrvic v eno samo vrvico:
In imamo cofek:
Kam z njim? Če je lepo uspel, ga še malo postrižemo, da bo res lep in ga našijemo na kako kapo, šal ali rokavice (ko je ravno zima pred vrati), lahko pa ga imamo samo za neslišno žogico (sosedje nam bojo hvaležni;).
"No, saj vama je še kar ratal... samo tukaj pa ni ok. Pa tamle nekaj štrli..." pravi naš mali inšpektor;)

3 komentarji:

N pravi ...

Nekaj dni nazaj sem se tudi sama spomnila na 'domače' cofke, samo sem mal pozabila potek, tko da hvala.
Naredila sem tudi slano testo po tvojem receptu, amak sem po moje dala preveč olja (sem odmerila eno žlico 'na uć') ker je zelo prožno in ne verjamem da bo obržal obliko.
BTW maš za možičke/klovne kalup?
Po peki bi jih pobarvala ampak mam samo vodenke, nimam akrilnih barv, po moje je za to slano testo preveč porozno?

veri pravi ...

Ni zakaj. Ja, če je slano testo premehko, dodaj moko, da bo bolj trdo - tako ni tako voljno, vendar je pa trdnejše - vsak najde razmerje, ki mu najbolj odgovarja, pa tudi moke niso vedno enako suhe, zato je včasih treba malo pokorigirat.
Klovni so izsekani z modelčkom za piškote v obliki možička (gingerbread man) in potem je vsak po svoje okrašen.
Slano testo lahko barvaš z vodenkami, boš pa dobila bolj "vintage" efekt, malo bolj prozoren, spran, ne bojo tako žive barve kot so na klovnih, z to rabiš akrilne barve. V vsakem primeru zaščiti še z lakom!

Tina pravi ...

Uff, si me spomnila, da sem kot mala non stop delala te cofke, ko je starejša sestra pletla..zdaj bom pa (s tvojo pomočjo - da sem se sploh še spomnila na to) predala znanje naprej na mlajši rod : )hvala
lp