sreda, 18. julij 2012

Darila za vzgojiteljice

No, tole tudi že čaka cel mesec... Konec (šolskega) leta se vedno odprejo debate o obdarovanju vzgojiteljic in učiteljev/ic... Vsak ima svoje za in proti, moje mnenje pa je (če se potrudim bit enkrat za spremembo kratka in jedrnata:D), da so simbolna, majhna, praktična darila lepa pozornost, velika darila pa nepotrebno preseravanje;)
Zdaj pa da malo zafilozofiram:D: zakaj tako mislim? Ker se mi zdi, da draga darila najboljše vzgojiteljice in učiteljice gotovo spravijo v zadrego, mala pozornost pa lahko vedno polepša dan in ker se mi zdi lepo, da pokažeš človeku, da dela dobro - torej tistim, ki delajo dobro. Zdi se mi nekak svetohlinsko dat darilo vzgojiteljici, ki jo za hrbtom pljuvaš ali obdarovat učiteljico, ki je nihče ni maral in ni nikogar nič kaj dosti naučila. Torej enako kot sicer: obdarujemo tiste, ki jih imamo radi, zato da jih razveselimo. To naj bi bil glavni namen. 
Mi je bilo lani kar malo hudo, ko staršem ni bil problem dat kolikorkoli denarja, vendar pa niso hoteli slišat o ideji, da bi vsak starš napisal eno vrstico, zakaj smo vzgojiteljicam hvaležni (kaka osebna reč, kjer so nam oz. našim otrokom pomagale, karkoli...), otroci bi pa narisali vsak eno risbico in bi vse skupaj speli v knjižico. Slednje s(m)o sicer izpeljali, prvi del (tiste naše zahvale) pa niso padle na plodna tla. Letos nisem bila kaj dosti v vrtcu, ker sta malidve doma (ker sem sama doma zaradi malega), bom pa poizkusila to izpeljat spet naslednje leto pri drugi skupini staršev, mogoče pa uspe, držite mi pesti:).
Sama namreč razmišljam ravno obratno kot očitno večina: rajši ne preveliko darilo in rajši malo bolj osebno - razni boni za masaže in draga kozmetika so sicer lahko čisto fajn, ni pa to ravno nekaj, kar si boš zapomnil do konca življenja, sploh če jih dobiš skoraj vsako leto;). Pa fajn se mi zdi, da otroci lahko zraven delajo - da dajo res darilo, ki so ga sami naredili... 
Ampak tu je en problem: vzgojiteljice dobijo na tone risbic, kipcev, voščilnic, knjigic z otroškimi slikicami in baje nekaterim te stvari kaj dosti ne pomenijo (odvisno od osebe in verjetno tudi od tega, koliko ima prostora vse te stvari spravljat;). Torej se mi zdi fajn, da je darilo praktično, da ni nek praholovec, ki jih že v vrtcu naredijo več kot dovolj;).
Ronja ima dve krasni vzgojiteljici, ki ju ima ona rada, jaz ju imam rada in bi bilo res neumno, da ju ne bi obdarovali, ker sta enostavno dobri in je prav, da to vesta. Ker pa sta to seveda vzgojiteljici, ki bi jima bilo nelagodno ob velikih darilih, sva jima naredili mala darilca:) In ker je politika vrtca, da lahko prinašamo darila, ki jih otroci sami naredijo, je oči za vsak slučaj poslikal proces (glej zgoraj):D. No, pa zato, da mate vi kaj gledat, hehe. 
 
Tale dva predpasnička sta bila res smešno poceni: narejena sta iz dveh nadprtov, ki so bili pri sosedu krepko znižani in sta prišla manj kot 2 € na kos, pa čisti bombaž, dobro platno, barva se ne spere... (včasih imaš pač srečo in lahko si mislite, da sem jih skoraj vse pokupila:)). Tako da tega res ne morete štet kot podkupovanje;). Potem sva pa (po)rabili samo še par mililitrov (v)arekine, s katero sva risali in pisali in kake 3 metre sukanca, da je pravokotnik postal predpasnikaste oblike (no, nekaj so še škarje naredile; pa vidim, da se oblike na sliki niti ne vidi dobro... no, ampak saj vsi veste, kake oblike so predpasniki - zgoraj so ožji, to je vsa umetnost:D). Vidite: da se iz skoraj nič;) In zaradi 2,5 € res ne more bit nikomur nerodno, ne?;) In zadošča vsem pogojem: delala je tamala ("uz malu pomoć" svoje mami;), je praktično, je osebno in ni drago.

No, ampak tudi Lejla ima zelo fajn vzgojiteljico oz. pomočnico vzgojiteljice. Zakaj se zdaj tu hakljamo okoli nazivov? Ker se je dotična pom. vzg. morala kar dolgo trudit, da bo naslednje leto končno lahko sama vodila skupino (stari in novi sistemi poimenovanja, napredovanj itd... se ne spoznam, vem samo, da se je dolgo trudila, ker je to sama rekla:). In ker smo seveda vesele zanjo in ker jo je ima Lejla rada in jo imam jaz rada in smo ji hotele na svoj način čestitat za napredovanje, smo ji naredile zvezek/beležko, v katero si bo vpisovala podatke o otrokih, ki jih bo dobila, plan dela, teme itd... Kar si pač vzgojiteljice pišejo v svoje zvežčiče:)

Risbico na naslovni strani je narisala Lejla, na zadnji strani pa je kolaž Ronjinih slikic, pisala je Ronja. Znotraj pa sem se jaz igrala:
 V originalu seveda ni zamegljeno, to je samo za na blog popravljeno;). Potem je na eni strani legenda, kaj pomeni kateri znakec:

In na vsakem listu ti znakci - za vsakega otroka: ime in priimek, znakec, ki ga bo imel v vrtcu, kdaj ima rojstni dan, ali uporablja dudo ali ne, ali ima stekleničko ali ne, ali že hodi ali se še vozi v vozičku in najljubša igrača. Toliko sem se spomnila, da so mene spraševali, ko sem vpisovala svoji mali v vrtec, upam, da nisem kake hudo pomembne reči spustila, ampak itak ima vsak otrok še 1 prazno stran, da si lahko piše vzgojiteljica vse opombe:)

In ne morete verjet - vzgojiteljica je bila čisto zares zelo vesela in se ji je prav fajn zdelo:). In kar je sploh nenavadno: ko je prišla mimo druga pomočnica vzgojiteljice in videla darilo, je komentirala: "O, lepo, bogato..." - pa ni zafrkavala, jo poznam, ker je imela prej Ronjo;). Mi je bilo prav hecno - bogato pa res ni, hehe, en po naše okrašen zvezek s trdimi platnicami in to je to... Ampak če se majčkeno potrudiš, lahko taka malenkost ne izgleda poceni;). In tudi zadosti vsem pogojem: mali delali, osebno, ne predrago, itd...;) Saj se da;) nista samo dve možnosti: ali nič "saj to je njihovo delo, saj dobivajo plačo za to" ali pa da se vse sjaji oz. na princip "nek se vidi raskoš";).
Kaj pa vi mislite o tem? Česa ste vzgojiteljice najbolj vesele (če je kakšna slučajno tu gor)?

PS: Kar se tiče Lejline vzgojiteljice, so se ji stalno menjavale in tista, ki jo je Lejla kaj videla in je bila res fajn, je dobila torbo, ki jo je poslikala Lejla, vendar sem jo žal pozabila poslikat (je pa na isti princip kot torbe za babici).

2 komentarja:

Micka pravi ...

Imaš pa res svetovno dober šivalni stroj. :)

Srečno z rokico!

veri pravi ...

Bernina je zakon! Bi mi morali dat popust, ko jih vedno tako hvalim:D. Ja, res je fajn, sem jo pa tudi že odslužila, ker sem že res vseag vraga gor sešila:). No, ampak po pravici povedano se tudi z Elči (Elno) da marsikaj (beri skoraj vse) naredit, če znaš in se potrudiš;). Pa tudi z Višnjo (bagat), samo tam se moraš malo več zezat z obračanjem vbodne plošče in seveda nima okrasnih šivov in podobnega.