petek, 29. april 2011

Zajček in ovčka

Kaj je prinesel zajček? Zajčka in ovčko, seveda, kot se za ta čas spodobi;) Ovčka je narejena iz belega frotirja in ostankov rjavega platna, z lanenim srčkom na prsih, zajček pa je narejen iz stare majice iz grobo tkanega verjetno bombaža (nisem 100%, je pa definitivno nek naravni material), njegove hlače in klobuk pa so sešite iz koščkov starega predpasnika:)
 Takole je izgledalo vse skupaj v košaricah, ki ju je zajček dobro skril, vendar sta ju punci kar hitro našli:)

Si ju pogledamo pobližje? Očke so narejene z barvo za blago s pomočjo bucikine glavice, smrčka pa sta izvezena s prejico pri ovčki in navadno nitjo pri zajčku.
Ovčko je Lejla poimenovala Beka, zajčka pa Ronja Rjavček.

Za dobro vago še dve slikici vsake igračke posebej:
Kaj je pa vašim malčkom/otrokom/vam prinesel zajček?
  PS: ja, seveda, jasno, da smo tudi barvali jajčka!
Ste jih vi tudi?

Velika noč

 Bolje pozno kot nikoli, pravijo;) Pri vseh planih za te praznike, so nam jo zagodli zdravje, službe in zdaj verjetno še vreme, tako da žal nimam nobene reportaže o milijon stvareh, ki bi si jih lahko šli ogledat... Ampak veliko noč smo pa vseeno imeli - ker k nam zajček prihaja. In seveda je treba stanovanje vsaj malo okasiti, da ve, kam prit;)
Ja, seveda hodi zajček k ateistom kaj ima pa on z vero?;) On je zajec, biologe ima strašno rad;) Že ko sem bila mala, je hodil k nam, itak je pa simbol pomladi. Vse, ki bi še imeli kak ugovor na ateiste, da "kopiramo krščanski praznik", moram razočarat, da če koga kopiramo, potem so to precej bolj poganska verovanja: velika noč je namreč večinomo skopirana po anglosaksonski boginji Eosteri. Vsekakor od nje prihajata zajec in jajca, ki so oboji njen simbol.
No, zdaj ko smo s tem rešili, pa si pobližje oglejmo, kako smo zajčka pričakali pri nas doma (videli ga punci nista, ker se zajček boji otrok, se je pa mami celo noč pogovarjala z njim - očitno ni bilo dovolj okrašeno in je mali glodalec rabil natančnejša navodila kam prit - zajci še nimajo garminov;)
Na mizi je letalo precej metuljčkov, ki sem jih k sreči našla še od projektov bk (bk = before kids), narediti jih je zelo lahko iz papirnatega prtička in prozorne folije - nalepiš zgornji sloj prtička, počakaš, da se posuši in izrežeš, to je to. Prijazna pomladna dekoracija:) Dva metuljčka sta kasneje pristala tudi na košarici, vendar ju je med slikanjem veter odpihoval dol, zato ju na prvi sliki ni videt.
V košarici so prave, žive rože, posajene v zemljo. Da bi se košarica ne napila z vodo in da bi rože ostale na vlažnem, sem sešila majhno okroglo "košarico" iz ostankov nepremočljivega prta (tiste poceni bolj ali manj grde plastične zadeve v milijonih vzročkov, ki jih prodajajo na metre v Merkurju in podobnih trgovinah). No, ko imate košarico tako "vodoodporno", vanjo lepo posadite rožice (te so bile kupljene na tržnici, lahko pa bi jih posadili tudi sami, če bi se dovolj zgodaj spomnili;)), dodajte še malo sisalovih vlaken (moja shema je bila rumena in oranžna) in par piščančkov, ker brez njih pač ne gre na veliko noč... Na ročaj lahko privežete še nekaj dekorativnih malih jajčk, navezanih kar na navaden sukanec in okrašenih s pentljami iz najbolj navadnega traku... in dekoracija je tu:)
Dejansko izvedljivo tudi z malčki, ki pomagajo! No, priznam, da na vsako malčico povprečno pride en zlomljen cvetek, ampak babi, ki je prejela to košarico, to ni motilo - sploh ko je izvedela, da je to spomin na male otroške rokice;)
A, pravite, da vse lepo in prav, ampak nekaj je treba dat na te krožnike? No, prav: za začetek: tu je kokoška v gnezdu - kruhek, ki ga vedno spečem za veliko noč, ker je tak simpatičen, fajn kruhek, ki je takoj gotov (tega dejansko nisem NIČ vzhajala), pa dober je (mlečni kruh), samčkov najljubši baje in ptički v gnezdu so tudi pomladni simbol. Poizkusite, recept sem poslala že pred leti semle. Zdaj dam malo manj soli - že zaradi tamalih.
Seveda smo jedli tudi hrenovo omakico (to ni neka umetnost: narbaš olupljeno korenino hrena in zmešaš s kislo smetano - nekateri še solijo, meni se ne zdi potrebno), pa raznorazne dobrote za na kruh, vendar si to verjetno lahko sami predstavljate;)
No, jutri pa še post o tem, kaj je punčkama prinesel zajček;) Ja, saj pravim, da ima rad otroke, ne glede na veroizpoved staršev:) Ponoči mi je zajček jamral, da je imel strašne plane, vendar mu seveda (spet) ni uspelo vsega zrihtat - pa kdo bi mu zameril - koliko otrok je na svetu... Ampak več o tem jutri:)

nedelja, 17. april 2011

Škatla = hiša, koš, avto...

Še ena poceni/zastonj ideja za veliko zabave: škatle! Otroci so nori na škatle - vsaj moji, no. Ampak se mi zdi, da ne samo moji. Večja kot je, boljša je, seveda. Najboljše so take, v katere lahko zlezeš:
In postanejo tvoja hiša in postelja in v njih "spiš":
Potem se zbudiš in škatla postane spet nekaj drugega. Torej: če poznate koga, ki naroča stvari iz trgovine, ali delate to v službi, zaplenite te velike škatle in jih prinesite svojim malčkom - neznansko vam bodo hvaležni!
Če otrokom zmanjkuje idej (zmanjkalo jih itak ne bo) in je zunaj že tema, da se ne morete zdivjat na igrišču, otroci pa še niso zaspani, lahko presežek energije športno porabite tudi z malo prirejeno "košarko". Škatla je ravno prav velika, da tudi otroci in žogasto popolnoma nenadarjene mame kdaj zadanemo vanjo.

 Fino je, če imate žog toliko kot je udeželencev, da se ne kregajo zanje. Če ste starši zmatrani po napornem dnevu in bi se radi samo ulegli na tla/kavč, pa v igro vključite še prinašanje žoge iz koša do vas - iz neznanega razloga je otrokom to zelo zabavno, za starše pa zelo praktično;).
 
In ko škatla odsluži svoje kot koš, jo lahko spremenimo v avto - na žalost nimam slikice, ker je bil avto narejen na hitrco, tik predno smo šli v vrtec, ker je najina punči ugotovila, da rabi kostum avto za igrico v vrtcu. Meni se je zdelo malo čudno, da niso vzg. nič povedale o tem, ampak ker smo bili na igrico starši res povabljeni in ker je v vrtcu zelo pomembno, da imaš rekvizite, si nisem upala tvegat in sem 15 min. pred vrtcem na vrat na nos spreminjala škatlo v avto - slikat je pa ni bilo več časa... Mogoče naredim kdaj izpopolnjeno verzijo za doma, pa bo še slikica;).

sreda, 13. april 2011

Kosila

Ker sem prejela že precej prijaznih prošenj, da naj že vendar objavim fotke naših kosil, sem se lotila zamotanega iskanja fotk po raznih mapah (vse po datumih, jaz pa pojma nimam, kdaj smo kako hranico slikali...) in jih nekaj celo našla:
tole so testnine z grahom in šunko:
tole so ovseni polpeti z odišavljenim basmati rižem in korenčkovo omako (verjetno je bila improvizacija, ne vem več):
Tole je spet basmati riž z neko indijsko zadevo iz mungo fižola zraven (mislim, da iz knjige Krišnova kuhinja):
Tole so skrivalnice - z nadevom polnjen krompir in pa solata iz rdečega zelja, korenja, jabolka, mlade čebule,... zraven.
Tole je bila slučajno spet solata iz rdečega zelja (dobimo domače, pa se splača naredit:), čeprav ne enaka - ena je mela še nekaj jedrca pa polivka je drugačna, pa razmerje in sestavne... Zadaj je še ohrovt s karamelizirano čebulo po Ramsayu (dobila knjigo enkrat za Valentinovo, tako da ne boste mislili, da je čisto brezveze;), spredaj pa Vojvodinjin krompir (tudi iz iste knjige)
 Tule je še več tehle krompirjevih brizgančkov, ker so prav luštni in tega sploh ni težko naredit: skuhate krompir, ga pretlačite v pire, zabelite z maslom in jajcem (lahko ga izpustite, če ga ne smete, jaz sem dala samo beljak, ker nisem imela celega jajca - beljaki mi pogosto ostajajo, saj sladoledi porabijo rumenjake;) date v vrečko za brizganje, nabrizgate rozete in zapečete v pečici. Zgleda fensi;)
 Dobro pa zgledajo tudi čokoladne palačinke s skutno ali jogurtovo strjenko zadaj (se ne spomnim več) in domačim jagodnim prelivom (videli ste jih že v prvi objavi, pa niste vedeli, zakaj se gre;):
 No, to sem takole na hitrco našla, bom zdaj bolj pridno slikala in spravljala slike v svojo mapo, da bo lažje najt:) No, pa še picasso moram prepričat, da začne ponovno sodelovat z mano, kot je treba... Do takrat boste pa stare slikice gledali, kaj čem;)

torek, 12. april 2011

Odpihavanje luščin amaranta

Ja, vem, WTF, a ne? Ampak kaj naj - pač nisem edina zmešana v naši družinici;). Torej: moj najljubši samček je lani posejal amarant. Za vse, ki se sprašujete, kako čudo je to: to je neka stara žitarica, obrodi taka okrogla zrnca, ki jih skuhaš in poješ kot kašo ali pa zmelješ in imaš amarantovo moko.
No, naš pridelek je bil malo skromnejši, tako da o kaki moki nismo sanjali, smo pa pojedli ves pridelek v enem kosilu (po pravici povedano, sem dodala še malo kupljenega, da smo bili siti;).
No, in ker me zadnje čase nekaj picassa zeza, da ne morem direkt novih slik gor dajat, bom objavila tele od lani. Ker če hočete jeseni odpihavat luščine (tega res ne morete zamudit, no!:D), ga morate pač že kmalu posejat;)
Predno smo lahko jedli, je bilo treba seveda žito oluščit. Ker kot vidite, so kroglice male, kako ročno luščenje odpade. Ljubi samček je vse preštudiral in ugotovil, da se pri tem žitu luščine enostavno odpihava. Jap, amarant stresaš in pihaš, da luščine odnese, zrna, ki so pa težja, pa padejo na tla (oz. zaželjeno je na pladenj).
Kljub mojem skepticizmu in kljub temu, da sem skoraj umrla od smeha, ko mi je to prvič razlagal, zadeva dejansko dela! Ok, amarant je potem res povsot po tleh, ampak luščine grejo v večji meri stran in ostanejo takale zrna. Evo, za cel tovornjak pridelka!
Je pa treba bit fer: to je vse samo od dveh rastlih, tako da v bistvu ni tako malo. Letos ga bomo meli baje več:) in bomo spet odpihavali luščine:=)
Uživajte v toplih dneh (dokler bojo) in posjete kako zanimivo reč:)

ponedeljek, 11. april 2011

Kupa za zajtrk

Baje nekateri otroci ne marajo sadja. In baje nekateri celo jedo samo tiste "ultra sladke, 100x obdelane kosmiče". No, midva imava srečo in s tem zaenkrat nimava nekih problemov, ampak se mi je vedno zdelo zelo narobe, da če nekdo ni izbirčen, se pa zanj ne potrudimo, "ker itak vse je": recimo ko je mami bratu rezala jabolka na krhlje, ker je samo tako kako jabolko pojedel, nama s sestro pa ne, ker sva pač grizli celo, sem si obljubila, da bom delala drugače. Jo čisto razumem iz vidika mame, seveda, ampak vseeno razumem tudi male otroke;). Zato tudi svoje neizbirčneže rada kdaj malo razvajam:) 
Morda pa bo prišla ta ideja prav tudi komu, ki ima doma res zbirčneža in bo kako lepo kupo z jagodami vseeno rad poizusil:) In ugotovil, da je tudi corn flakes čisto za jest, pa da ovseni kosmiči niso zanič, če jih ješ s sadjem in jogurtom.
No, morate priznat, da za "zdravo hrano" izgleda ta kupa še kar ok:) In otroci jejo (tudi) z očmi. Mogoče še bolj kot odrasli. Pa tudi odraslim je všeč, kadar se zanje potrudimo;) Ta kupa je verjetno ena najljubših jedi za zajtrk od vseh članov naše družinice:) Pa čeprav ni to v bistvu nič drugega kot jogurt s kosmiči in sadjem.
Kako jo naredimo? Zelooo preprosto: vzamemo jogurt (zelo dobro paše vanilijev, lahko je pa tudi navadni ali kak sadni - samo malo pazite, da se ne bojo okusi preveč tepli s sadjem, ki bo zraven), si pripravimo vse mogoče kosmiče, (ovsene, koruzne-corn flakes, čokoladne,...) otrobe, napihnjen riž, ipd... Lahko stvar popestrimo še z raznimi oreški, suhim sadjem (večina otrok ima rada rozine, najini sta nori na suhe brusnice,... možnosti je nešteto), sadnimi omakicami,... In narežemo sadje (kar pač imate pri roki) na kockice ali rezine (odvisno od sadja: jabolko in hruško na kockice, jagode in banane na rezine,...).
Zdaj pa samo naložimo vse te dobrote po plasteh v visok kozarec (velikost prilagajamo velikosti članov - kozarček na prvi slikici je za punci, spodnji pa za očija) in zgoraj lepo okrasimo rob.
Če želite zadevo res našminkati do konca, lahko na vrh nabrizgate še smetano, vanjo zataknete koščke sadja in jo okrasite s prelivi vendar je za zajtrk tudi takale kupa čisto ok.
Še nekaj namigov:
- med dvema plastema kosmičev naj bo vedno plast jogurta
- sadje naj se v kupi ponovi v več plasteh
- plasti naj se izmenjujejo tako, da bodo čim bolj barvno zanimive: temni naj sledi svetla plast,...
- na vrhu naj bo vsaj ob obodu sadje, saj je najlepše, včasih prekrasnih živih barv in se ga da zelo lepo aranžirat s praktično nič truda.
- če sadje naložimo ob rob kozarca, bo tudi zadržalo koščke, da ne bodo padali ven, kadar kupo (pre)obilno naložimo (torej: vedno;). Na sredo pa natresemo ali koščke sadja ali pa kake lepe kosmiče, za katere ni treba, da so razmočeni, da so dobri.
- takale kupa se prileže tudi za večerjo in naredi vtis na nepovabljene obiske, da se sploh ne opazi, da doma nimaš nič pametnega "za ponudit":)
- najlepše pa je, da je to sicer zelo enostaven recept, pa vendar je vsakokrat drugačen in je variacij toliko, da se ga nikoli ne naveličamo: drug jogurt, drugo sadje, drugi kosmiči, enkrat vmes še med, lahko zmešan z mastnim jogurtom za grško različico, drugič rajši banane in navadni jogurt, tretjič sadni jogurt, četrtič zamrznjeno jagodičevje, četrtič dodamo vmes drobno narezane mandlje, rozine,...

Dober tek!

sobota, 09. april 2011

Zelenolasa jajčka

Ker se počasi približuje Velika noč, bo mogoče komu prišla prav ideja, ki je sicer fajn tudi v temnih zimskih mesecih, da naredimo sive dni malo bolj zelene in vesele.
Verjetno ste to vsi že počeli, ampak to res ni razlog, da ne bi tega počeli še enkrat;) Recimo s svojimi otroki, ki pa bodo morda to počeli prvič in jim bo strašno všeč:) Torej, lepo razbijemo jajca, jih prihranimo za kako dobro sladkarijo(recimo kake mafine, sladke kruhe,...) ali vmešana jajca ali če smo posebej pazljivi lahko prej ločimo rumenjak in beljak in delamo iz njih karkoli. Vendar v tem primeru težje to delajo malčki.
Jajčne lupine operemo in porišemo. Eno lupinico lahko porišemo sami, da vidijo, kako je treba jajčko držat, da je najlažje risat, ostale bodo pa otroci s svojimi umetnijami:)
Potem lupinice zložimo v spodnji del kartona za jajca in v lupine nadevamo vato - kosme vate lahko pomagamo natrgati starši, lupine pa bojo najboljše napolnili mali prstki.
Potem vse lupinice zalijemo z vodo, da je vata lepo namočena.
 
Zdaj vzamemo semena (recimo kreše, žita, vodne kreše... pač nekaj, kar hitro raste, ne zraste previsoko in seveda bodite pozorni, da so semena netretirana, vsaj če delagte z otroki - sredstva, s katerimi tretirajo semena so namreč zelo strupena). 
Otroci zdaj lahko lupinice lepo napolnijo - z žličko nasujejo v vsako lupinico nekaj semen in potem vsake toliko časa zalijejo jajčka, da se vata ne izsuši.
In čez nekaj dni bomo zagledali male rastlinice, ki bodo kukale iz jajčkov in delale našim čupavcem lase:) Žal nimam slikice, ker novih slik trenutno ne morem dajta gor (ne me vprašat zakaj, ker mi ni nič bolj jasno kot vam), ampak saj si predstavljate, ne?;) In tako boste imeli lepa originalna jajčka za veliko noč:)