sreda, 20. oktober 2010

Vsaka stvar je enkrat prvič

Po veliko neuspelih prepričevanjih, da naj pišem blog, sem se vdala. Pika na i je bil moj najljubši samček, ki je komentiral nek mail, ko sem mu ga pisala, češ da res moram začet pisat blog. No, ta, prva objava je zate;)


Sicer pa bo ta blog namenjen vsemu, kar me veseli in upam, da bom uspela za kaj od tega navdušiti tudi vas. Kaj spada pod ta misteriozni "vse"?  V prvi vrsti narava,



ustvarjanje (šivanje in sploh mi je všeč ves ta "naredi sam" koncept) in umetnost (predvsem glasba in likovna - vendar imam rada praktične stvari - če je lepo, pa nimaš kaj s tem delat, mi ni všeč)

in kuhanje.


V bistvu me zanima res zelo veliko področji - skoraj vse - razen ekonomije, politike in gospodarstva, tega tu ne boste našli. Zato pa bo toliko več o otrocih, ustvarjanju, glasbi, kuhanju in hrani na splošno, odnosih in še čem, kar bo sproti prišlo. Če ima kdo kakšne ideje, kaj bi še lahko počela, sem vedno odprta za nove izzive. V bistvu bo to blog o tem, kaj počnem s svojim življenjem in kaj vse bi še rada.

Kaj lahko pričakujete? Kakšno slikico ustvarjanja, nasvet, kako kaj naredit, kak (upam, da dober) predlog za izlet, fotko današnjega kosila, torte, ki smo jo pojedli, predloge za darila in podobno. Predvsem pa drugačen pogled na svet. Meni se ne zdi drugačen, ker je moj in živim že celo življenje z njim (kam naj ga pa dam?, noben drug ga noče;), vendar baje res ni po Jusu. Zakaj? Ker sem srečna in ker ne jamram toliko kot se spodobi v tej naši prekrasni deželici:) Ker navadno vidim rešitve nekoliko drugače kot drugi. Pa ker bolj malo spim. In upam, da mi bo v vse to uspelo še kaj humorja stlačit, da ne bo preveč dolgočasno za brat (znana sem namreč po zelo dolgih postih/pismih,..., kar nekateri verjetno že veste;)).

Moj namen je - kot je razvidno iz url-ja - širiti optimizem. Mislim, da je jamranja pri nas več kot dovolj, zato bom ta blog posvetila vsemu, kar lahko naredimo, da nam je lepše. Mi sami. Seveda se bom pa tudi razjezila, kadar mi to (ali kaj drugega) ne bo šlo;) Nič bat, vsi smo pod kožo krvavi;).

Moj skriti (no, zdaj že malo manj, če sem ga objavila na vesoljnem spletu;) namen pa je, da bi me to prisililo, da bi se spoprijela z računalništvom, s katerim imava nek tak "love-hate relationship" (sicer zelo netipično zame, vedno imam rada ali pa sovražim, nikoli oboje hkrati, edino pri računalnikih je ta nemogoča kombinacija - če so pa tako uporabni, pa tako fajn, pa svašta se da z njimi naredit, itd... Problem je samo v tem, da so uporabni, samo kaj, ko me nikoli ne ubogajo, svašta se DA naredit, ampak NE znam pa tega jaz naredit, itd...). Rada bi se namreč naučila obdelovat fotke v raznih programih, pa še marsikaj in me mora nekaj prisilit v to, da bom to dejansko rabila. Pa na splošno bi se rada naučila naštudirat katerkoli program bi pač rabila in da mi to ne bi predstavljalo neke groze. Kako mi bo šlo, boste pa itak sproti videli;)

Če pa bo od tega še kdo kaj imel, toliko boljše. Vsakega kolikortoliko dobronamernega komentarja bom vesela in mi bo dal motivacijo, da naredim naslednjič boljše, prav tako vsakega predloga/linka z raznimi zanimivimi tutoriali ali aktivnostmi (pač: več glav več ve oz. izbrska) - sploh če se to da počet skupaj z otroki (namreč imava ju že, stran ju ne bi dala, tako da za kar nekaj let sva zapikana z njima;). Vem, ja, babice pa to... Ampak dejansko se mi zdi fajn, da lahko družina kaj skup počne. Navadno se imamo super takrat. Navsezadnje nisva mela otrok zato, da jih bova babicam dajala za vzgajat... Poleg tega - kot boste verjetno opazili - rada počnem precej stvari in to sem od nekoga podedovala. Bingo! Od babice in dedija! Ki tudi počneta svašta in nimata časa kar naprej čuvat vnučkov, hehe.
Če bo to kdo dejansko bral, se bodo pa verjetno pridružila še vprašanja v smislu: kako naj pa to naredim?

No, ker sem gotovo že presegla kvoto, ki se spodobi za prvič in prestrašila 99% ljudi, ki to bere, da se ne bojo nikoli več vrnili na to dolgovezenje, bom rajši utihnila, da mogoče vsaj kdo od tega 1% še kdaj pogleda tole stran:) 

Upam, da se še kaj beremo,
Veri

Ni komentarjev: