28 februar 2014

Novo leto

Hehe, bolje pozno kot nikoli je na tem blogu en najbolj pogostih rekov:D. Saj bi počakala s to objavo do naslednjega (ali še naslednjega) novega leta oz. bi zadevo izgubila med vsemi neobjavljenimi kot navadno;), pa me je ena prijazna punca malo pocukala za rokav, da bi rada videla, kaj so letos škratki naredili mojim malim za novo leto.
 
Pošteno sem ji povedala, da letos pa nič kaj dosti, ker so imeli polne roke in predvsem glavo dela z drugimi rečmi (pride tak čas, celo pri škatkih;)... Ampak ker je moja mala zlatolaska pisala dedku Mrazu, da si želi škratico, ki hodi... In ker dedek Mraz tega ni mogel kar kupit... in ker je ona 100% prepričana, da škratki pa vse to znajo naredit... so pač morali...
 Po dolgem iskanju informacij, kje se dobi kakšna punčka, ki hodi, so jo na koncu našli čisto slučajno v neki trgovinici, ki so jo mimoišli med nakupovanjem daril (kako se reče "mimoišli", "pass by" v slovenščini - vem, šli mimo, samo se ne sliši tako fajn:D. Gotovo obstaja kak boljši izraz).
 No, takole je po preobrazbi zgledala škratica, ki hodi (in na najino žalost in njeno veselje tudi poje - in to v škratovščini, ki je sumljivo podobna italijanščini:D)
In veliko veselje:) Vem, da mi vsi pravijo, da otroci razumejo in tu se strinjam, čeprav težko jim razložiš, da škratki nimajo časa... Mislim, kaj pa delajo drugega kot da otrokom delajo darila? Vem, da otroci ne pričakujejo vedno, da se jim bojo vse želje uresničile... Ampak... če je pa vedno vredno...

26 februar 2014

"Lovljenje rib" v Ljubljanici

Tisti dan, ko smo šli v Botanični vrt, sta punci pred sprehodom potegnili 2 srečki:  "jesenska abeceda" in "lovljenje rib". Zato smo zunaj nabrale liste za jesensko abecedo (v ta namen smo vzele celo košarice s seboj!)...

Smo pa seveda pozabile vse za lovljenje rib. Zato smo improvizirali: najprej smo nafehtale en kos rafije od prijaznega vrtnarja v botaničnem vrtu, poiskale eno vejo in nanjo privezale "laks" (rafijo, lahko je kakršnakoli vrvica, idealno bi bil kaj bolj tankega, recimo nit).

Na drugi konec rafije smo zavezale "plovček", ki je bil kar košček suhega lubja - krasno plava:)

Trnka nismo imele, ker tako nismo nameravale česa ulovit, za igro je bilo pa to idealno! Lahko seveda izpopolnite, če imate bolj zahtevne otroke:) Punci sta hoteli vzet "ribiško palico" kar domov, tako jima je bila všeč:D. Sem ju prepričala, da ni treba, ker tega res ni problem naredit še drugič:). Med vso tisto kramo nam je ravno ena taka ribiška palica manjkala:D.

Oči bi bil ponosen... ko prava ribička:)

Mami, lej kaj sem ujela!

No, ujeli v resnici nismo nič, smo pa videli kakih 7 ali 8 nutrij! Taki veliki simpatični glodalci, ki zadnjih nekaj let živijo v Ljubljanici, na Špici (tam, kjer se Ljubljanica, ki priteče v Ljubljano, razcepi na dvoje - Gruberjev kanal itd... saj ste se učili v šoli;).

In naključni mimoidoči so imeli s seboj kruh in jih hranili - vsi smo se čudili, kako blizu so si upale in kako zelo nič ne vidijo te živali - samo tipajo z brki, če pa ji kruh vržeš pred nos, nima pojma, kje je dokler ga ne zavoha/zatipa...
Zabaven sprehod, ko iz nič nastane doživetje:)

24 februar 2014

Botanični vrt jeseni

Zakaj hudiča obljavljam stvari iz jeseni? Ker "en mojih najboljših prjatlov", striček Gugl nikakor noče usposobit dialoga med Picaso in Bloggerjem, meni se pa ne da vsake slike loadat gor, če vem, da obstaja funkcija v picasi, ki to naredi zame, samo pač trenutno ne dela (nisem edina, ki se jezim nad tem in upam, da bojo kaj naredili, sicer se bomo morali pa mi preselit)... Torej boste zdaj še malo brali o lepotah jesni, ok?;) Ampak v zagovor naj povem, da izbiram take, ki so uresničljive tudi zdaj:)

Gremo v Botanični vrt! Zakaj?
- Zastonj je, zato si ga lahko privošči vsak!
- Lep je, v vseh letnih časih, seveda najlepši takrat, ko so rastline v bujnem razmahu, vendar se pozimi pa lahko pogrejete v rastlinjaku (vstopnina 2€ samo za rastlinjak, ostalo je đabe) in se vsaj malo nagledate zelenja, ki ga takrat ni nikjer drugje... Pašeeee!
- Mala oazica zelenja v centru Ljubljane, dostopen vsem meščanom in vsem, ki pridejo sem:).

- Otroci obožuejo skalnjak in male potke, ravno dovolj velike zanje:) Za kolo in  voziček nekatere niso prevozne, vendar to ni problem, ker ga tam lahko pustiš na začetku in prideš naokoli:)
"Mami, tja, tja!" (otroci lahko sami izbirajo potke, ker je vrt tako mali, da ga lahko vsega parkrat obhodite:) in ker tam ni avtomobilov, se jim tudi ne more kaj hudega zgodit, razen da padejo v vodo ali da se zmočijo, ko odprejo kakšno pipo... (ne vprašajte, kako to vem;) - prijateljski nasvet: za radovedne malčke nosite vedno s seboj rezervna oblačila - jaz mam en komplet oblek iz 80ih vedno v vozičku - in potem me čudno gledajo, kako sem ga oblekla:D - jah, boljše da izgleda kot da je prišel iz časovnega stroja kot da je moker, ne?;) (te slikice so še "pred pipo";)

"Bojo že prišle za mano..." (Mimogrede, tam je lepo okolje za fotografiranje:) Še idiot fotografu, kot sem jaz, ratajo vedno lepe fotke. Enostavno ne moreš falit, vedno nastanejo lepe fotografije!

Imajo mini ribniček:) ki ga vsi (veliki in mali) otroci obožujejo v vseh letnih časih:)

- Ker je vedno kje skrit kak mali detajl:) in se lahko tam učite številk na čisto poseben način:) - če hodite okoli z odprtimi očmi, seveda:) Kar pa ni za skrbet, če imate otroke s seboj, ker vam bojo sami pokazali;)

- ker lahko vedno najdete kaj zanimivega. Lahko ugotavljate teksture, se učite o rastlinah in njihovih delih, če se vam ravno da ali vas k temu s svojimi vprašanji prisili vaš nadebudni zvedavi podmladek, čeprav se vam ne da... (pri nas daleč bolj pogosta kot prva možnost:D)

- sicer pa samo uživate na sprehodu... (kadar imate srečo in se vsi raztepejo po tistih potkah in nihče ne pade v vodo;) Ja, veliko je če-jev;)

- ker si lahko naberete odpadlo jesensko listje vseh mogočih dreves za svoje jesensko ustvarjanje... Ki bo tako veliko bolj pisano in raznoliko:)

Sem vas prepričala, da se splača it kdaj pogledat? Čeprav je mali, ampak je pa luškan:). Upam, da bomo lahko šli vsako leto vsak letni čas vsaj 1x tja:). To bi bilo idealno, da vidiš, kako se spreminja narava na istem mestu in različno vpliva na različne rastline... in ni treba nič rečt, ker tamali itak sami vidijo:). In povejo. In vprašajo. In... eh, recimo da je tokrat tistih 1x, ko se raztepejo po potkah in ne padejo v ribnik/lužo/ne odprejo pipe/,... in samo uživate v lepoti narave:)

17 februar 2014

Sneg je... No, je bil:). Ampak zdaj spet nekaj sneži in za vsak slučaj, če bi ga zapadlo dovolj, vam hitro namignem, kaj vse lahko naredite iz njega:). Ker prejšnjič mi je komaj uspelo it ven z njimi, za objavo je pa zmanjkalo časa (boljše kot obratno, a ne?;)
Takole je oči kopal luknjo v velikanski kup snega, da bi naredil iglu. Midva sva si ga vedno želela, ko sva bila mala - takega pravega, v katerem lahko sediš in klepetaš in ima mala okenca... Ampak najini tamali... no, najbolj zainteresiran je bil mali, pa še ta že na naslednji sliki koraka v drugo stran:D. Mogoče ko bojo večji... Ali pa so še manj za zimo kot mami:D.
 No, mizico sta si pa želeli naredit - kot že lani. Tokrat smo proces izpopolnile:) - v veliko kartonasto škatlo nabašete sneg in ga vmes dobro steptate, da je res trdo zbit notri. Če hočete res zelo trdno in zelo trdoživo mizico, lahko vse skup pustite čez noč in še malo polijete z vodo, da zamrzne, ampak mi smo zadevo kar takoj obrnili - na srečo, ker kot veste sneg ni dolgo zdržal...
Mizica in stolčki za vsakega otroka eden in snežna "pojedina" se lahko začne:). Lahko spečete potičko, naredite gosenico, si pobarvate hrano,... Če ne veste, kaj početi z njim, kliknite na kategorijo "sneg" na desni strani in imate par idej:). Uživajte na snegu, dokler ga spet ne zmanjka!

16 februar 2014

Valentinovi srčki

Končno sem nazaj - od kod? Hehe, tam je pregovorno precej vroče, čeprav se mi zdi, da sem bila v tistem Dantejevem krogu, kjer je mraz, ker me je non stop zeblo:D. No, kakorkoli, če dovolj časa brcaš, se počasi premakneš nekam - kjer je bolj toplo, hehe. Če ne drugega pride pomlad:D.
Ker je verjetno veliko mamic v podobni situaciji, kjer je čas zelo omejena dobrina, (prevečkrat bolni) otroci pa vsepovsod okoli, bo mogoče kakšna od teh ultra enostavnih idej prišla še kateri prav:).  Za vse, ki se zmrdujete nad praznikom ljubezni, pa... preskočite ta post, hehe.
O Valentinovem smo že razpravljali lani s čokoladnimi srčki  in predlani z ljubezenskim pismom, tako da ste do zdaj verjetno že sprejeli, da pač praznujemo (po svoje;) ta skomercializirani kičasti praznik in da nimam čisto nič proti njem:). Ne kupujemo si sicer kakih strašnih plišastih igračk, sčkastih praholovcev ali rožic, se mi pa ne zdi nič narobe s tem, če je to obdarovancu/ki všeč. Vseeno pa ga praznujemo z malimi kičkarijami: letos sem recimo puncama naredila srčke za na gumbe iz ostanka flisdeke (iz katere sem delala že copatke in kapico za škratka in ogrinjalo za rdečo kapico). Fajn zadeva - poceni in se ne cefra. Če nimate nobenih takih ostankov, lahko uporabite kar filc. 
 
Izrežete srček, naredite na sredi majhno luknjico za gumbnico in potem zapnete srček čez gumb (ko je oblačilo že oblečeno iz zapeto). Izipizi, hitro narejeno, pa veliko iskric v očeh, ko otroci to zjutraj najdejo obešeno ob postelji:) In veliko smeha in iskanja srčkov okoli, ko odpadajo pri divjanju okoli, malo zavijanja z očmi vzgojiteljic, ampak ko daš na tehtnico - ni dileme, kaj prevlada:).

Ok, tamali so izi - z vsem zadovoljni itak - to je najlepše pri otrocih! Zadnjič bi morali it obe punci istočasno na zimovanje (ne vprašajte, kako izgleda pakiranje za 1 teden za obe hkrati:D), vendar je tamala potem lahko šla, ker je bilo v Kranjski gori vse ok, tavelika pa ne, ker na Pokljuki ni bilo elektrike in ceste neprevozne. In ker je bila malo žalostna in ker je bilo polno drevja na tleh, sem našla eno lepo vrbovo vejo in ji jo prinesla, ko sem prišla ponjo v šolo - čarobna veja za malo vilo. Ne moreš si mislit kakšno veselje! Poizkusite kdaj! Sem mislila, da me bo nekam posalala, da ji nosim vejico, ampak zdaj se kregajo za tisto palco! In tamala me je zadnjič milo prosila: "Mami, a boš meni tudi kdaj prinesla tako vejo kot Ronji?" Ne moreš verjet:D!
 Kaj pa oči? No, on tudi ni nek fensi šmensi hohštapler, tako da zanj res ni problema najt darila, ker je vesel tudi malenkosti:). Ampak tale je recimo čisto zastonj, pa si upam trdit, da bi bila všeč večini fantov - če je od prave osebe, seveda - pa še tu so oni malo manj zbirčni kot me:D. Kaj je to darilce? To so srčki - srečke - tako kot sem puncama naredila srečke z aktivnostmi, sem zdaj (oz. že lani, pa je tako dolgo trajalo, da sem vse skup izgotovila:D) naredila še ene zanj. Kaj je gor, pa kar ugibajte, hehe. To prepustim vaši domišljiji, ker ima vsak par svoje male skrivnosti;). Ampak če vam je težko začet: kakšna masaža je všeč veliki večini;). Pa še kaj drugega je precej univerzalno, ampak to res ni več za na ta blog;). Uživajte v praskanju srečk in vsemu, kar sledi;).