28 december 2012

Darila za male princeske

Za vse srečne mamice malih punčk, ki imajo seveda male prijateljice, ki so seveda ravno tako kot one v "princeskasti fazi" (to je pač faza, ki se ji nobena mama deklice ne more nekaznovano izognit, se mi zdi;), ne glede na to, kako forsirate kake druge, manj pasivne like:D - sicer se pa časi spreminjajo, tudi princese so zdaj malo aktivnejše;) - no, kakorkoli, tu je ideja za darila za male princeske. Prvo darilo lahko delate skup s svojo malo princeskico - dnevnik oz. doma narejen zvežčič, ki ga na platnici seveda krasi princeskast napis:) Za napis poskrbite vi, če mala povabljenka še ne piše, prah pa naj posuje sama:)
Takole izgleda cel dnevnik: platnici iz lepšega kartona, notri beli listi, vse skupaj preluknjano in speto s trakom v punčkasti barvi. kaj pa je tista steklenička poleg, pa izveste takoj:)

To pa je čarobni prah. Steklenička je od vanilijeve arome (Etol), ki jo tako in tako veliko porabite v teh prazničnih časih - samo dobro jo operite, posušite in shranite za naslednji rojstni dan male princeske:)

Potem v to stekleničko nasujte bleščice, cel pokrovček potopite v lepilo in povaljajte v bleščicah. Ta del je iz očitnih razlogov boljše delat takrat, ko vaše princeske že spijo;) Na koncu samo zavežete okoli še trak in to je to.
* Če boste pokrovček oblekli v bleščice in ga ne zalepili gor, potem to vsekakor povejte princeskini mami (torej kraljici:D), sicer bo mala princeska to odprla enkrat nevedoč, da se da odpret in kraljica vas bo preklinjala;) Je pa seveda boljše, če lahko princeska pride do čarobnega prahu:) (samo kraljica mora vedet;)

Dnevnik na notranji strani potiskajte s kakšno primerno štampiljko v primerni (beri: roza ali zlati) barvi. Ta del lahko seveda zaupate svoji mali pikici.
 
Vse skup zapakirajte v čim bolj roza in čim bolj svetleč, bleščeč papir, ker je to pač najbolj in pri princeskah;), stekleničko lahko uporabite za dekoracijo.
 Zadaj pa vidite še eno darilo, za katerega pa je sicer fino, če imate šivalni stroj in osnovno znanje šivanja, čeprav ga ni prav težko naredit: tutu oz. baletno krilce (vesele ga bojo tudi nebaletke v princeskasti fazi, večkrat preverjeno:). Iz traku bombažnega jerseya (raztegljiva pletenina) sešijete krog, torej kratko cev, jo prepognete in na spodnji del prišijete nabran til. 
Za vse nešivilje - če bo veliko povpraševanje, naredim še enkrat navodilček s slikicami (upam) za tut brez šivanja - na kratko: iz tila narežete trakove, debelo elastiko zavežete v pas in nanj vozlate trakove tila.
Lepo praznujte!

24 december 2012

Vsem, ki žalujete in vsem, ki jih poznate

Vem, ne spodobi se... pa še za praznike! Ampak briga me, kaj se spodobi in kaj ne - moj blog, moja pravila:D. Delam tako, kot se mi zdi prav, kar pa ni vedno tako (beri: večinoma ni tako:D), kot se spodobi. Saj že veste, da sem težka;). Zakaj bi ob vsem tem veselju praznikov, ob vseh spečenih dobrotah in narejenih darilih, ob vsem vonju po cimetu in otroškem smehu govorila o tako žalostni temi in to na v osnovi veselem blogu? 
 
Zato, ker se mi to zdi prav. Zato, ker se slabe stvari ne dogajajo samo vse druge dni v letu, ampak tudi za praznike. In zato, ker vem, da so prazniki najtežji čas za tiste, ki so koga izgubili. Na srečo imam sama še vse svoje bližnje okoli sebe, sem se pa zanje že zelo bala, tudi za najnajbližje, ker so bili vsi že zelo zelo na meji. In takrat sem si obljubila, da če se bo dobro končalo, bom poizkušala pomagat tistim, ki se jim ni, tako kot bom pač vedela in znala. Drugače (še) ne znam, dajte mi malo časa (ipak mam tri male;).

Rada bi torej povedala vsem, ki ste koga izgubili, predvsem pa vsem, ki ste izgubile/i otroka, da niste sami/e s svojo bolečino. Da nekdo nekje na drugi strani tipkovnice v vsem tem prazničnem vrvežu misli na vas in vam pošilja dobre misli (ker pač drugega ne zna, ker ni veren oz. verna;)). Vem, da nobenemu ne morem odvzet njegove oz. njene bolečine, vseeno pa jo mogoče lahko za sekundo majčkeno omilim. Če vsak od nas prispeva eno sekundo...

Mogoče se bo kdo nasmejal ali razjokal, ko bo bral to - ne zaradi mojih vrstic, ampak zaradi svojega življenja. Ne delam si utvar, da bo nekdo srečen zaradi tega zapisa. Rada bi samo dala ljudem možnost, da tudi o najtemnejših dogodkih nekje govorijo - tudi med prazniki, ko nihče ne mara poslušati o tem. Zakaj? Zato, ker se mi zdi to prav. Zato, ker se mi zdi, da marsikdo to rabi. Pa zato, ker vem, da najbližji dostikrat ne marajo poslušat o naših nesrečah. Ker so preblizu, ker so prehude, ker se bojijo, da se jih bojo dotaknile, ker bi rajši poslušali o lepem, sploh pa med prazniki. Jaz se ne bojim. Tu lahko pišete kar hočete, dejansko ali samo v mislih, kakor komu drago. Rada bi naredila kotiček, kjer bi vsi, ki so med prazniki žalostni, lahko začutili, da niso sami, da je nekomu mar. 

Ne, pojma nimam, če bo to komu pomagalo, če bo to delalo. Ampak če ne naredim nič, potem tudi teoretičnih šans nimam, kajne? Torej: kaj pa imam za zgubit? Spodobnost? Ko da sem jo kdaj imela:D. Ugled veselega bloga - kot sem rekla: moj blog, moja pravila. In če je vse naokrog veselo in vem, da obstajajo ljudje, ki ne morejo bit veseli, potem rabijo svoj prostor in če lahko, jim ga bom dala - vsaj v virtuali (pa tudi v reali, tistim, ki jim pač lahko).
 
In zadnji razlog, zakaj bi napisala to objavo: zato, da spomnim tiste, ki imate radi nekoga, ki je med prazniki žalosten, da ga pokličite, objemite, da mu/ji dovolite, da govori o vseh neveselih črnih mislih, ki se mu/ji podijo po glavi. Ker mogoče to rabi. Mogoče noče bit vesel/a. Mogoče je že prebolel/a in se boste veselili skupaj - v tem primeru še boljše:) Ampak če še ni: žrtvujte košček neobremenjenega veselja svojih praznikov za to, da bodo nekomu drugemu malo znosnejši. Meni se zdi, da se splača. In navsezadnje, vloge se hitro obrnejo... fajn je vedet, da imaš nekje nekoga...
Imejte se radi še naprej:)

PS: vse, ki ste izgubile otroka, tale blog je zelo zelo iskren in mogoče bo kateri lažje, če bo videla, da se tudi po tako težki preizkušnji nekateri ljudje poberejo in živjo dalje, niso ves čas nesrečni,... In pomaga tudi sorodnikom in prijateljem, da ne rečejo kakšne bedarije, kot recimo: "Razumem, kako se počutiš"...

21 december 2012

Zavijanje daril

Evo, tole čaka še od lani, ampak ker objava o zavijanju daril po novem letu nekak nima smisla, sem jo prihranila za letos.  Takole so škratki Dedka Mraza zavili darila lani: seveda obvezno roza bleščeče (škratki so pri tem na pol mižali, ker roza res ni njihova barva:D), Ronji so skvačkali še enega ježka:
Lejli so sfilcali enega škratka, ki se ga da nameščat, ker ima za ogrodje žičke:
Potem so vse postavili na tla
 - darila so zavita kot bonboni:
Za starejše člane družine, so se škratki odločili za bolj nevtralne in manj "hot pink" barve:D,
Sta pa tudi dva starejša dobila škratka:)
Še Ronjin škratek, njegove kolega si lahko pogledate tukaj  (na hitrco je tudi napisano, kako se jih naredi):
in Lejlin (obe sta hoteli rdečega, kaj čem)
In smrečica, da vas popelje v praznično vzdušje, če ste se mu slučajno še uspeli ognit:)
In malo manj pink in bolj natur:
In zavijanje daril nemogočih oblik:
Lepo praznujte!

18 december 2012

Torba za mamice

Evo, s temle darilom zamujam točno 1 leto! Pred 1 letom je imela svakinja rojstni dan - in ga ima spet:), vsako leto, hehe, no, ampak lani sem ji za rd sešila tole torbo (letošnja je bolj fensi in sem jo seveda pozabila slikat...):

Ok, barve so malo čudne, se je že mračilo, se mi je pa mudilo slikat... Ampak bistvo itak ni v vzorcu blaga, ampak v dizajnu torbe:) Kaj je tako fajnega na njej? Najprej tale dodatni ročaj (glej zgornjo sliko, na sredi torbe visi dol še en mali ročaj) Ja, zakaj pod milim nebom bi kdo želel še en ročaj kar tako nekje na sredi torbe? Hehe, zato, da se mali otrok lahko prime, ko gresta iz trgovine čez cesto, recimo:). Ja, ta roč je za otroke, da se držijo mame, ki jim ne more dat roke, ker nosi torbo v rokah;). Ja, lahko bi mama imela nahrbtnik, ampak nekatere ne nosijo vedno nahrbtnikov (ne vem, zakaj, ampak obstajajo), pa tudi včasih neseš toliko, da imaš poln nahrbtnik + rabiš še eno vrečo;). No, to je za tiste primere;)

Potem ima vgrajen žep z zadrgo - to je tista temna (morala bi bit črna) črta zgoraj, to je fajn, da lahko daš not ključe in denarnico in ti ne more past ven, ko skačeš po igrišču za malimi (tudi ona ima dva mala fantiča) in na tem žepu je še mali žepek za mobitel, ki se zapira z ježkom (če dooooobro pogledate, ga boste mogoče razločili na desni strani tega velikega žepa) - to je pa fajn zato, da imaš mobi pri roki, da ti ga ni treba brskat nekje na dnu, pod mlekom in kruhom in mandarinami in šopom banan:D.
 

17 december 2012

Pinjata - pasja utica

Ker je povpraševanje po tehle pinjatah kar konstantno, je tu še en navodilček / navodilko (tutorial - ne poznam slovenske besede, če kdo ve, se priporočam). Kako se naredi okroglo, ovalno,... pinjato, sem vam že pokazala tukaj, zdaj pa je na vrsti drugačna:
To pinjato ste že videli na Ronjinem pasjem rojstnem dnevu, oz. sem ugotovila,d a sem pozabila dat slike akcije gor - tako da je samo v objavi o pripravah. No, takole pa smo jo pa naredile:

Ker je ta pinjata oglata, nismo potrebovali balonov in smo za osnovo vzele karton, ki smo ga zlepile v obliko pasje hiške. Na vrh smo pustile odprtino za filanje sladkarij in igračk (slika zgoraj), potem pa čez vrh poveznile in nalepile streho (slika spodaj) - pametno je najprej poizkusit, ali bo streha lepo stala, ker je lažje delat popravke zdaj kot potem, ko je pinjata že polna, zato test (pa še po murphyju v tem primeru ne bo nič za popravit, v nasprotnem bi pa bilo;):

Poetm sta jo punci napolnili s sladkarijami in drobnarijami:

To je vedno najljubši del izdelave pinjate:)

Potem pa smo nalepile gor še streho in vse skup pobarvale. Izi pizi:) Če imate bolj čudne oglate oblike, potem pač vse dele izrežite iz kartona in jih zlepite skup s papirnim lepilnim trakom (boljše drži, pa še barvat se ga da, kar se navadnega selotejpa ne da). Me smo za spodnji del vzele škatlo, ki smo jo preobrazile v hiško - zgornji del sem zarezala in upognila, stranska dela pa odrezala v konico.

Tako, zdaj znate naredit čisto kakršnekoli pinjate: okrogle in ovalne z baloni, oglate s kartonom, lahko ap oboje skombinirate in dobite čisto odbite ideje:). Če rabi vaš izdelek roke ali noge, lahko vzamete palice ali žice za ogrodje in jih kaširate (oblepite s časopisnim papirjem) ali pa pa tudi ne - po želji.
In še gotov izdelek:

Veselo praznovanje! Po vseh teh pinjata razmišljam, da bi naredile eno še za novo leto:) Čeprav ima kmalu tamala rd, tako da verjetno nima smisla... Ali pač:D.
Lepo praznujte, karkoli boste že praznovali, ko boste tole razbijali:)

11 december 2012

Moje najljubše nosilke

Že celo večnost obljubljam tole objavo o nosilkah: slingih, vrečah, štrokljaš, mejtajih, wrapih, pouchih,... N, se iskreno opravičujem, zadnje čase že tako nič ne spim in sem blog črtala iz seznama nujnih reči:D. Bo boljše. Ne obljubim, da prav kmalu, ampak v roku leta ali dveh, upam, da bo boljše:). No, zdaj pa k nosilkam! 
Zakaj bi kdo sploh nosil otroka? Zato, ker 
- je to naravno, ker se otroci tako pomirijo, 
- to večina otrok obožuje, če jih starši ne matrajo preveč, ko jih dajejo not;)
- so radi ves čas z mamo, ker imajo tako manj krčev, 
- je to dostikrat najlažje, ker jih je lažje nosit v nosilki kot ves čas v rokah, 
- spijo samo, če so nošeni (nekateri so pač taki:D),
- je včasih treba tudi skuhat in rabiš obe roki
- imaš včasih še kakega otroka, ki rabi tvoje roke
- imaš voziček totalno zabezecan in je več dela voziček ven dobit kot nesto otroka
- ti voziček ne gre v avto, pa bi rad sorojence peljal v zoo,...
- greš po terenu, kjer voziček ne pride oz. imaš zanič voziček, ki skoraj nikjer ne pride:D
- ga ves čas vidiš, veš, kako je, lahko mu takoj pomagaš, veš, kdaj zaspi, itd...
- če se greš brezpleničenje, ga tako bolj vidiš, če ga lulat in hitreje reagiraš
- v nosilkah slišijo mamin srček, vohajo mamin vonj in vse to jih pomirja (beri: manj jokajo - kar je pri dojenčkih sila pomembna lastnost:D)

Zakaj sling in ne kar kupljen kenguru?
- ker ne podpira dobro glavice
- ker ni primeren za novorojenčke
- ker je zanič narejen (moj se je začel trgat po par nošnjah! Moji slingi so pa vsi še brez enega počenega šiva, preživeli 3 otroke in vsak dan uporabe!)
- ker  imaš semo pokončno možnost nošenja in ga pediatri odsvetujejo v privih 9ih mesecih, kasneje pa itak ne pride več v poštev, ker so dojenčki že pretežki:D
- ker je cenejši, če ga sam narediš
- zavzame neprimerno manj prostora, kar ni ravno nepomembno, če greste na kak izlet;)

Moj favorit? Definitivno brez kakršnegakoli dvoma POUCH - to je tale vreča. Tole modro reč sem uporabljala pri vseh 3 otocih, vsak dan vsaj privh 9 mesecev (pri tamalih še dlje, ker sta bili manjši, pri malemu sem potem presedlala na isti kroj, eno številko večjo:). Zadeva nima nobenih rink, ničesar, je pa KROJENA, kar je hudimano pomembno, da otrok lepo not sedi/leži in da je obema z mamo prijetno (dokler ni otrok pretežek - potem bo prijetno samo enemu, sprejemam stave, komu:D)
POUCH - VREČA - idealno za novorojenčka in dojenčka do 9 kg, idealno za doma, kuhanje itd...
prednosti (tegale mojega): 
+ najbolj enostavno ga je dat gor in dol, takoj je namontiran, orientiraš se po šivu
+ otroka je daleč najbolj enostavno dat not v to varianto in najmanj se bunijo, če še ne obvladaš
+ predvsem je to zelo hitro in se otrok takoj potolaži - če čaka jokajoč, da naštimaš wrap, se vmes že čisto razjezi - pa sem baje hitra;)
+ lahko otrok not lepo mirno zaspančka, 
+ otrok ima podprto celo hrbtenico, zato je
+ primeren tudi za novorojenčke
+ otrok skoraj ne more past ven, čeprav vam mogoče na začetku ne bo tako zgledalo - lahko poizkušate najprej z igračko, če niste ziher:D
+ zelo lahko je dojit v njem, ni treba nič preštimavat, samo malo dvigneš otroka s slingom vred, pa je
+ otroku ni not tako zelo vroče, ker se ne tišči s celim telesom 
+ dojenček se lahko precej premika, ni tako omejen kot v nekaterih drugih variantah
+ dojenček se lahko sam odloča, koliko bo sedel/ležal in ima ves čas podprto hrbtenico, sam se pa naštima, kakor mu paše; to koliko bo ležečki, lahko spreminjate samo s tem, da premikate sling po svoji rami - ni treba nič odvezovat, nič otroka ven dajat, ga premikat, štimat, nič:) izipizi - ko zaspi, ga date bolj vodoravno, to je vse:)
+ glavica ne more pasti
slabost:
- ker ga nosiš samo na eni rami, rata neudoben, ko otrok preseže magičnih 8-9 kil (odvisno od vaše kondicije, ampak pri 9 kilah, je to res že težko dalj časa okoli nosit. Za uspavat ali kako malenkost naredit je pa še ok. Jaz ga še vedno uporabljam, samo 1 številko večjega, ker je mali medtem zrasel:). Za male otroke pa je zelo fajn, ker jih je treba velikokrat dajat not in ven, velikokrat podojit, itd... In dejansko ni tako težko nosit, ker se teža razporedi še čez cel hrbet

Tale pouch na zg. sliki sem naredila svoji zelo ljubi prijateljici za njeno hčerkico (2. otrok, ki po difoltu ne dobi nič pametnega:D, treba zadevo obrnit, ni res? Pa tudi pri 2. otroku še toliko bolj rabiš proste roke, da hendlaš prvega:D). In ker je njeno dete pridno in dejansko kdaj spi (cel obisk + pot sem in nazaj!!!), je nisva hoteli budit in sem ji pokazala, kako je najlažje otroka namontirat not in ven kar z igračko. Čisto fajn za vajo, da dete ne zasovraži nosilke zato, ker ga je mama matrala, ko ga je not dajala:D

Potem sem ji pa pokazala še WRAP - TRAK, kako se ga zaveže in uporablja - ker je mali takrat še spal in sem to demonstrirala kar na puncah - seveda pa se je medtem že zbudil in sem ga šla iskat:D. No, kot vidite, lahko v tem traku nosiš še zelo velike otroke, ki tega niti pod razno ne rabijo več, se jim pa še vedno hudimano fajn zdi:D.
Trak je najbolj enostavna reč: dejansko je to samo trak - cca 5 m blaga, širokega cca pol metra (40-60 cm, lahko tudi več, če želite, odvisno od velikosti - vaše in od otroka), če je blago tanko in se cefra, ga zarobite (moj je zarobljen). Načinov zavezovanja je milijon, vsaka mama ima svojega favorita, meni je najljubši tale sistem, kjer imam dete spredaj, da vidim, kaj se dogaja, da ga lahko lupčkam vmes, če je kriza, se da pa tudi podojit tako (malo zrahljaš naramnice, da se dete spusti dovolj nizko, da zagrabi zizo - pa seveda jo morate odmotat:D).
 WRAP - TRAK - idealno za večje dojenčke in malčke, idealno za izlete, hribe, teren...
prednosti:
+ otroka nosiš na obeh ramenih, kar je veliko lažje, tudi pritisnjen je čisto k tebi, zato je težišče bolj normalno postavljeno, kar je fajn pri kaki hoji v hribe/po terenu, pa res je teža razporejena čez cel hrbet (glej spodnjo sliko) in je veliiiiko lažje tako nosit otroka, priporočam za otroke, težje od 9 kg
+ otroka lahko nosiš na več različnih načinov: spredaj, zadaj, na boku, lahko nosiš not tudi dvojčke (če so večji, je fajn met daljši trak)
+ za otroke, ki imajo nezrele kolke je ta položaj fajn, ker imajo noge razkrečene v žabico
+ če otrok zaspi, lahko zavihaš zgornji del še čez glavico, da jo drži (sicer wrapa ne priporočam za novorojenčke, ker se mi zdi boljše, če niso preveč pokonci, ampak če že morate, je pa to bolj ziher)
+ pozimi si lahko otroka takole naštimate pred sebe in lepo bundo zapnete čez njega, do njegove glavice (tisto bundo, ki ste jo mele med nosečnostjo;) - ne morete ga prehladit, ker se ves čas grejeta en drugega, vedno pridejo lepo topli iz sprehoda in nikoli jih ne zebe:)
+ poleti ga lahko nosite brez oblek (ker je itak vroče), ker se ne bo nič videlo, ker ste čisto zadekane:D, dojenčki pa tako obožujejo stik kože na kožo:)
+ otroci se navadno radi stiskajo ob mame in bolj se skoraj ne da
+ ko je otrok večji, lahko date njegove roke ven, da omogočite več gibanja
slabosti:
- otrok je pokončno, zato ni tako primeren za novorojenčke
- malo težje ga je namontirat gor, malo dlje traja in včasih je baje treba parkrat poizkusit, da rata
- otroku (in mami) zna bit vroče v zelo vročem vremenu, ker se res ornk tiščita (kar je v hladnem vremenu plus)
- otroček se lahko precej manj premika (kar je na terenu dostikrat plus;)
- za moške je tale "origami" navadno malo prekompliciran in se sami verjetno ne bojo spravili omotavat ko sviloprejka:D. Bojo pa nesli, če jim ga vi naštimate in če trak ne bo glih roza;). Vseeno bo večina verjetno imela rajši meitaj.
Takole zgleda tale bubamara:D Trakovi so lahko iz različnih (vendar NARAVNIH) materialov
- jaz imam 2 iz tankega bombaža, tkanega (torej tkanina, ki se ne razteza toliko in mi super služita). Prednost tankega bombaža (tkanega) je predvsem cena:D in pa to, da je res lahen (zelo fajn za poleti in za kadar imaš še bundo čez - računajte, da pridejo ipak 3 plasti...) in lahek (fajn, če nosiš trak s seboj za rezervo - recimo jaz imam vedno enega v vozičku, enega v avtu, kamorkoli grem, ena nosilka gre z mano:D).
Nekateri nosijo take zelo težke trakove, verjetno se počutijo bolj ziher, če dajo otroka v debelo blago, ne vem. Vendar vam garantiram, da se tale blaga ne strgajo kar tako, pa čeprav so čisto tanka:). Tale črtasti je bil res veliko v uporabi, pri vseh 3, pa je še vedno močen in zanesljiv:)
Obstajajo pa tudi taki iz jerseya (ki bi ga tudi imela, če bi bile trenutne finance naklonjene nakupu 5 metrov jerseya:D - nimajo več na kilo, pa je zadeva kar draga...) Prednost jersaya je to, da ga ni treba robit, pa da se malo razteza, zato ni tako pomembno, kako lepo ga naštimate - če vam je tole zavezovanje znanstvena fantastika, mogoče boljša opcija.
Podobna reč kar se prednosti in slabosti tiče, je meitai, samo da ga je 
+ lažje dat gor, ker ne moreš falit
+ bodo znali dat gor tudi očetje;)
+ ima lahko vgrajen žep (lahko bi ga tudi na wrap dali, samo potem je haklih, da daš ravno tisti del točno tja, pa nimaš več toliko možnosti zavezovanja
+ ima lahko takole kapuco za zaspat, da drži glavico
+ otrok ima malo več manevrskega prostora z rokicami in nogicami (to lahko sicer tudi pri traku naredite, če ga pač zrolate bolj na strah, zgužvate skup, skratka)
Tudi meitai lahko nosite spredaj ali zadaj
 in je prav tako primeren za pot v hribe ali po terenu.
Če je mraz, skrijete rokice not, če je toplo, jih lahko da ven, pa maha okoli.

Meitai sem imela namen naredit že pri Ronji, pa mi nekak ni zneslo:D in sem ga šele pri Svitu:D. Sem se spraševala, če se splača, zdaj samo za enega otroka, pa kmalu bo shodil,... Ampak mi ni bilo nikoli žal, da sem se spravila in ga sešila! Zadeva je res fajn. Wrap je super, samo trak je dolg in traja, da ga zavežeš in medtem se konci radi po tleh vlečejo.. In če si zdaj zunaj, je potem to vse mokro/svinjsko. To mi ni všeč. To je prednost meitaia. Razmišljam, da bi si naredila še enega, s klipsnami, bi bilo alfa samčku lažje za zapenjat:) 


Še par nasvetov: če bi rade, da nosi otroka kdaj tudi njegov oče, potem naredite nosilke, ki bojo všeč moškemu delu družine;) Hot pink in lila nista ravno prva izbira;) če veste, da boste edine, ki boste nosile, si dajte duška (če mislite imet več otrok in še ne veste spola naslednjega otroka (večinoma ne vemo;)), potem se mogoče splača mislit, razen če boste za vsakega otroka kupovali posebej - kar mi bo mogoče celo kdaj prav prišlo, haha. 

Če bi rade, da se otrok dobro počuti not, vadite parkrat devanje otroka not z lutko/igračko. To dejansko pomaga! Vsaka, ki sem jo v to prepričala, ali pa da sem bila zraven, ko je imela pravo dete s seboj, ni mogla prehvalit teh nosilk! 
Če pa otrok ne mara bit not (baje obstajajo taki, ne vem, pri meni so vsi radi bili - tako moji kot tuji;), pa pač noče. Vendar imam po izkušnjah sodeč občutek, da je glavni razlog, da zasovražijo nosilke, prekladanje, predno pridejo not in pa čudne pozicije, kadar jih starši čudno not dajo. Pazite, da so not simetrično in ne težite jim, če hočejo pa glavico naslonit na eno stran na vas - pa ne jih tlačit dol, če hočejo gledat ven in se držijo za rob slinga in se dvigajo ob njem (kot mali na 1. sliki, ker kuka ven).

Če bo katero zanimalo več o nosilkah, naj se javi. Če bi katera rada imela tak sling (pouch, wrap ali meitai, naj se tudi javi. Cena je najbolj odvisna od blaga, sama imam z njim dela cca 2-3 ure (s trakom pa seveda manj;), odvisno od želja. 
Nekoč dobite še poročilo o ostalih nosilkah: še za ringsling (tudi naredila, ni moj omiljeni, tiste obroče ej treba skoz nekaj štimat) in za podeagi (ki se mi zdi čisto nepraktičen za eno pošteno Slovanko - beri velike joške;) - to je narejeno za postavice gracilnih Korejk...) Ampak mogoče bojo vam ravno ti všeč, nikoli se ne ve. No, do naslednjič:)

Lepo nosite otročičke:)

05 december 2012

Darila in torti za Lejlin rojstni dan

Vsako leto delam darila za nečaka, pa za raznorazne prijateljčke in vedno imam potem slabo vest, da svojima puncama pa za rojstne dni nisem bogvekaj naredila in v glavnem dobita kupljene igrače. Na to sicer najljubši alfa samček odgovarja: "Ma, daj ne nori! Pa saj jima skoz neki delaš!" Ampak vseeno - sem si obljubila, da bosta vedno dobili še kakšno doma narejeno darilce:). In tako je letos dobila Lejla skoraj samo doma narejena darila:D
 Škratki so bili še od novega leta (ima pač rd takoj po novem letu), nov je pa skvačkan (amigurumi) lev (glej zgoraj). Čeprav so zdaj škrati glavni, je lev še vedno Lejlina najljubša žival - kar ima ta otrok 1x rad, ima vedno rad, bije zvesto:).
 Pa tista sfilcana goba-škratkov dom zadaj,...
Tole sta dve "custom-made" štampiljki: Lejla si je želela štampiljko s škratom. Našla sem točno eno samo tako štampiljko v celi prestolnici, ki je bila v setu 12ih, ki ni bil ravno poceni... In ker tisti škrat povrh vsega še ni bil ravno lep, sem se odločila, da jo bom naredila sama. 
Ker nisem vedela, ali bi mala rajši imela štampiljko celega škratka ali samo obraz, sem ji naredila obe - prva je iz stare radirke, druga pa iz koščka penaste gume - tatamija, ki jo imamo po tleh v otroški sobi (ko sva jo polagala, je zaradi kotov in pohištva pač nekaj odrezkov ostalo - in seveda mami-hrček vse spravi:D)
Tile polžki pa so kao štori - stolčki za škratke (zviti odrezki dek, ki sem jih porabila za role proti prepihu) 
Te sem delala v čakalnici pri zdravniku in so me vsi gledali ko eno čudo - ampak zakaj bi se morala tam dolgočasit? In to na rojstni dan moje najljubše zlatolaske? Za katerega imam še kup stvari za naredit?... NI šans!
Takole si škratki gor odpočijejo:)
In še zadnje doma narejeno darilo: muca, ki si jo je Lejla tako želela:) Nova, izdelana po želji moje male zlatolaske: mucka - torbica in povštrček v enem:)  Iz te fajn knjige Easy to sew playful toys.

 Na zadnji strani mucke je takle žep, ki se zapira z gumbom, gumbnica je pa prišita elastika za lase. Še zdaj, po 10ih mesecih, je to njen najljubši povštrček in igrača, s katero se igra dobesedno vsak dan!
 No, ampak tale mucka ni navaden povšter z žepom! V njem se skrivata dve ribici, ki sta tudi v bistvu dve vrečki (odprtina se skriva pod plavutjo), imata pa tudi onidve zanki za obešanje (punci pač radi vse obešata;)
 V tele ribice lahko punci bi lahko punci spravljali svoje špangice in elastike za lase, vendar tamala navadno not hrani kamenčke in kostanje iz sprehoda (očitno se je mal po mamici vrgla:D), tako da postaneta precej deadly, če priletita v koga (nenamerno, seveda, vseeno pa boli:D).

Vem, kaj boste rekli: "ampak ni dobro za otroka, da dobi samo domača darila" in da je boga itd... Naj vas ne skrbi preveč: ni dobila samo domačih daril (dobila je še eno knjigico - to je obvezno, za vsak večji praznik dobita knjigico in pa stiskalnico za plastelin) - ampak se s tisto muco veliko več igra in jo vsakemu (ampak res vsakemu) obisku pokaže:D.
Tu odpira svoja darila, ki vsa skup (vključno s kupljenimi) niso stala 20 €, pa jih je bila vseeno tako iskreno vesela in ne samo za 5 minut (zdaj trenutno, po 10ih mesecih štemplja s škratki:) To je tako fajn pri malih otrocih:) Čez par let verjetno nič takega ne bo dobro, bojo morali imet nekaj, kar majo sošolci... - treba uživat do takrat;) (Pa naj mi še kdo reče, da so današnji otroci razvajeni in nehvaležni!)
Moja moja muca... (morate priznat, da se splača eno ali dve noči ne spat za tole:)

In seveda še torta s škrati. Tole je zelo enostavna, na hitrco narejena diabetična torta (sem še vedno mela nosečniško sladkorno, če je še katera reva na tem, si lahko več o tem prebere tu), ampak nam je bila kar všeč. Ima po naročilu gor škrata in muco, ki je morala biti živo rumena... Na žalost so se začeli zunaj (ni bilo prostora v hladilniku) malo zvračat, ampak slavljenke to ni motilo...
In tako je Lejla postala 3 leta stara...
Prejšnjič ste videli slikice iz njene rojstnodnevne zabave za prijateljčke (ki je bila 2 dni kasneje). Tisto je bil pa večji žur:), tole pa tak intimno praznovanje-crkljanje - otroci morajo imet oboje:) In seveda mora imet dete tudi na svoj dan rojstnodnevno torto:), zato sta pač dve, kako naj bi pa rešila to zadrego?:D
Na zabavi pa malo bolj fensi torto, seveda:) Ki ste jo že videli, ampak če sem že dajala slike gor, se mi jih ne da dol dajat:)
To je to, škrat vas gleda in škrat ma vas rad:D.
Saj vam ne bi težila spet s to torto in škrati, ampak me ena škratica tukaj priganja, da moram zbrat tudi te fotke in pri škratih ni debate, tako da niti ne poizkušam;).