torek, 29. maj 2012

Tema Žuže: kruh gosenica in polžki iz Das mase

Jap, še nekaj časa boste gledali Žuže;). No, saj bom presekala tele teme še s kako drugo idejo, da vam ne bo dolgčas, ampak je še precej tega... Danes bojo še žuže & co;) In sicer njihovi otročički, imenovani gosenice (od nekaterih, seveda, nimajo vsi popolne preobrazbe, preden jih slišim od kakega biologa:). No, predno zajadramo kam predaleč v entomologijo, tu je naša gosenica:
Polnozrnata, hehe. Kruh, ki ne more bit lažji za naredit: razdelite testo na enake ali različno velike dele in dajte vsak delček nekomu za zvaljat v kroglico:). Male rokice to vsaj pri nas vedno rade delajo. Potem naložite kroglice eno zraven druge, da se (skoraj ali pa čisto) stikajo - na ta način se bodo med peko, ko bodo zrasle lepo sprijele.
A kaj delajo zraven mucke? Ja, to pa Lejlo vprašajte:) Da zgledajo bolj kot miši? no, nekatere imajo res bolj okrogla ušesa in tiste so Ronjine miške.
Takole Lejla ureja kruhke na desko:)
In si izbira svojega mucka za pojest:)
Zdaj smo se najedli in lahko naredimo še kaj neužitnega:) Recimo polžke iz Das mase:
Rabite polžje hišice, das maso (ali katero drugo, lahko na zraku sušečo ali pa tudi kako ki se speče v pečici, hišice so odporne na toploto)
Tegale ste sicer že videli, ampak je lepo, če pokažem še eno sliko končnega produkta (zadaj se pa vidi deska s krušno gosenico;)
Pa še punci s svojimi kreacijami:)
Tole je dovolj enostavno, da lahko delajo tudi zelo majhni otroci. Če vas je strah dajat malčkom razne kupljene mase, jim lahko date doma narejen plastelin oz. slano testo, recept je tu.
Uživajte v valjanju kačic in kroglic:)

nedelja, 27. maj 2012

Razstava žuželk - Volčji potok

Ker je pred nami lep vikend, vas moram nekam napodit, a ne?;) 

No, v Arboretum se vsekakor splača it - otroci uživajo, nam pa tudi ni hudega;) 
Sploh pa zdaj, ko imajo razstavo žuželk, ki se je krasno vklopila v našo "temo":
V bistvu niso samo žuželke, so vse male živali (beri: nevretenčarji) - kakorkoli - vse je res krasno narejeno in se jih res splača videt!
 Tole pa je gnezdilnik za alternativne opraševalce - nekaj za očija:)
Ronja je seveda nosila majčko, ki jo je sama dizajnirala, ko smo tiskale s krompirjem (boste videli v kratkem tudi to:) - ko smo seveda imele temo žuže:)
Seveda je moral tudi Svit pasat zraven - je bilo življenjskega pomena, da mu nisem pozabila oblečt "tistega" bodija:D
 Kaj pa Lejla? Ona je zvesto in zelo svobodnomisleče bitje in ni šans, da bi se ona odpovedala muckom, ker je slučajno pač ena druga tema v igri:D. Zato sva potiskali mucko in seveda je tudi ona hotela imet svojo majčko, ki jo je pomagala tiskat:) (ne morete verjet, koliko veselja lahko naredita 2 krompirja, pa par flekov barv:D)...
Baje je tam tudi razstava velikanov morja, a teh nismo veliko videli - no, enega pa in kot že veste, nam je skoraj pohrustal malega!
 Ampak se ni dal:)
So pa seveda tudi manjše in bolj ljubke igračke tam:) 
 Ronja je lani v arboretumu jahala pravega konja (ponija), letos pa ga nismo videli in se je odločila za tegale plišastega:D:
 No, potem je bil čas za malico - ja, pri nas je vedno kmalu čas za malico:D - kaj naj rečem - ene stvari so dedne:D...
 Da bi se sklapalo s temo in da bi bilo bolj zabavno, je bil del malice v obliki metuljčkov - vsaka punca je dobila enega in dveh vrst grozdja, ziplock vrečke, pobarvane kljukice, plastihnih (googly) učkov in koščka kosmate žičke. Zelo enostavno, zelo hitro narejeno (dobesedno med preoblačenjem in pokanjem za na izlet:), pa vse stvari imate verjetno že doma (če ni učkov, jih lahko narišete s črnim flukijem, ne bo krize;). Edino, kar pač morate preslišat, so razni prijazni komentarji: "Pa, dobro, lubi, kaj zdaj delaš? A nisva rekla, da takoj gremo?" Probajte se zmazat s kakim lupčkom, navadno dela;).
 No, osa je bila vsem najbolj všeč - očiju sploh (profesionalna deformacija), malima pa seveda tudi, ker je bila daleč najbolj pisanih barv:)
 Tukaj letata okoli v pozi čebelice, če se sprašujete, zakaj za vraga tekata okoli z rokami za hrbtom:D
 Da boste verjeli, da smo ga vzeli zraven - oči v svoji "Oči na tretjo potenco" majici - šele zdaj ugotavljam, da so vsi nosili neke "domaposlikane" zadeve:D.
 In še ena žuža za okus:
Pa še mamina najljubša žuža:) 
In uživancija na krogcih: 
 Valjanje po travi (morate probat!):
In obvezno slikanje s tulipani... 
 Aja, če vas je tole navdušilo ali pa ste že prej nameravali it v Arboretum, se vam splača kupit družinsko vstopnico za 2 obiska, ker vam bo verjetno dovolj všeč, da bi šli še kdaj, je pa to precej cenejša varianta kot 2x1. 
 Ne vem, ali bodo tulipani zdaj še takole krasni, ampak tudi če so odcveteli, je tam dovolj cvetja in igral, da vam ne bo dolgčas:)
 No, v kratkem pa boste lahko videli še kako smo naredile tele majice in še ostale žuželčje aktivnosti, ki jih res ni bilo malo:).
Fino se mejte!

četrtek, 24. maj 2012

Tema Žuže: Igralna (skrivnostna) škatla in preoblačenje v čebelico s čebeljim plesom

Končno je spet na vrsti igralna škatla! Kaj je to? Škatla, v kateri so drobni predmeti na določeno temo, po angleško rečejo temu "sensory box", ker naj bi jo otroci raziskovali z vsemi mogočimi čuti - sama jih sicer odišavila še nisem;), niti nisem slišala, da kdo bi jih - kar pa ne pomeni, da je nikoli ne bom;). No, pri nas je s tem poimenovanjem sploh hec, ker jo je Lejla preimenovala v "skrivnostno škatlo". Kakorkoliže: tole je škatla na temo žuž/malih talnih živalc: večina stvari so delčki (rožice, pikapoke, obeski, gumbki,...) iz Fimo mase, ki jih imam še iz časov bk ("before kids"), ko sem mela še čas se zabavat s takimi traparijami;), zraven so polžki iz das mase, par polžjih hišic, ki smo jih skup delale in seveda nalepke najsoseda, pa še par drugih malenkosti...
 
Če se spomnite prve objave o prometu, je bila tam škatla  (slika čisto spodaj v tisti objavi) napolnjena s kamenčki (kakršne najdete na igrišču ali ob cesti), vozili, prometnimi znaki in zapornicami ter kartončki za bele proge na cesti. Punci sta bili sicer veseli, ko sem jima jo dala in se malo poigrali z njo, vendar je bilo razmerje med igranjem in ustvarjanjem škatle čisto preblizu 1:1, da bi bila mami zadovoljna:D (računajte, da je bilo treba kamenčke nabrat in oprat - hvala oči! in si od babi in deda sposodit vozila, ker imamo pri naši hiši točno en avto - pa še s tem se nič ne igrata - no, zdanjič ga je Lejla dala barbiki na roko, češ, da jo je okrasila, da ima zapestnico... tu bi pasal marsikateri smajli:D). In sem mislila, da jima pač ni za igralne škatle. Ne bi se mogla bolj motit! Ni šlo za škatlo, ampak za temo! Promet ju pač ne zanima toliko kot žužki - ne mene gledat, tudi oči je na žuže mahnjen!;)
Intermezzo: ravnokar je priletela tamala k meni, videla to slikico in seveda hotela "skrivnostno škatlo" - zdaj jo raziskujeta in zato vam lahko tole relativno v miru pišem;) Skratka: uspeh na celi črti!:-)

No, ampak ker tega ob ustvarjanju te škatle še nisem vedela in sem se bala, da bi jima bila sama škatla dolgočasna, sem poizkusila malo zakomplicirati zadeve in poleg škatle dala še zvezek z "nalogicami". Zadeva ne bi mogla bit bolj preprosta - v njun brezčrtni zvezek sem narisala delčke, ki so bili v škatli in onidve sta morali narisat toliko črtic, kolikor je recimo obeskov s ptičkom (ja, ptički jejo žuželke, itak da spadajo zraven!) - posebej za velike in male, pa pobarvat prostorčke z barvo, kakršne sta našli not vrtnice, pa seveda nalepit nalepkice, pobarvat rožice, in tako naprej...

No, to je bil pa velik hit! (kot vidite;)

In tudi sama škatla je bila potem strašno zanimiva. 

Nauk te zgodbe je, da če otroku nekaj prvič ni zelo všeč, ni nujno, da mu v resnici ni všeč - lahko da mu ne paše kontekst, v katerem je zadevo videl ali pa kaj tretjega. Skratka: se splača še kdaj poizkusit in mogoče kaj priredit (če se vam seveda zdi zadeva vredna tega - ni jih treba učit gledat televizijo, hehe, bojo preživeli brez tega;) - aja, mimogrede: ta nauk velja tudi za odrasle! Poznam enega super fanta, ki je baje sovražil lazanjo, tako je bil prepričan... Ker je lazanja definitivno super jed in ker imam rada izzive, sem mu valjda točno lazanjo spekla - verjetno ni treba razlagat, kaj je zdaj njegova daaaaleč najljubša jed in mora biti na jedilniku vsaj vsake 14 dni, sicer se začne puntat:D... (pa še punci je okužil, tak da sem pečena;)...

Ok, sem zabluzila, gremo nazaj k žužam: potem je bilo pa na vrsti preoblačenje v čebelice. Punci sta dobili kostum za čebelico od moje prijazne sodelavke, ki ima malo starejši punčki kot jaz in dobita od nje vse najlepše obleke, med njimi tudi tale kostumček:) - čeprav gotovo ne bere tega - hvala, vse ponosita (če bi to brala, bi to itak videla, ker je vsaj pol oblek, v katere sta malidve oblečeni, njenih;)...

Ker za pusta nista bili čebelici (oz. čmrlja, ker naši čebelarji bi rekli, da čebele niso rumene - to ni hec, oni to RES trdijo!!!), niti nista bili čmrlja, sta zdaj lahko izživeli še to - otroci se pač radi preoblačijo in šemijo. Ne jim tega omejevat na en dan v letu - naj uživajo vsaj 1x na mesec. Garantiram vam vsaj pol ure miru, če prinesete iz kleti/podstrešja tisto škatlo za pusta:)

Seveda pa lahko uživate z njimi, jih šemite in slikate in se skup režite:) Lejla je za to priložnost dobila celo črne legice (narejene iz rokavov in kosa spodnjega dela mojega bivšega bodija). (Potem je seveda hotela nove legice še Ronja - njene so roza z rdečimi srčki, če koga zanima:D)

Lejla na spodnji sliki pleše čebelji ples in Ronji kaže, kje je hrana. Verjamem, da si ne bosta zapomnili, da se čebele vrtijo v obliki 8-ke in mi to ni niti najmanj važno - je pa vseeno zelo zabavno, ko se zadki stikajo in trkajo en v drugega - bolj, kot če bi jima rekla, da naj pač brenčita okoli... Ja, mata pač "nerd" ("piflarsko") mamo, kaj čem...

Kaj pa Svit? Seveda ne more on izpast iz vsega zabavnega! Jasno, da ga moramo vključit, saj je najbolj čmrljasti član naše družine - primerne postavice in prijaznega značaja:). In tako napravljenega seveda  lupčka največji čmrljeljubec v precej čmrlje-obožujoči družinici:)
Verjetno ni treba omenjat, da je njegov kostum tudi domači proizvod;). Za dojenčke tako ne prodajajo črnih reči, čmrljastih pa še toliko manj.

PS: tale post je sicer vesel, bi ga pa vseeno posvetila zelo dobri raziskovalki čebel, ki jo bom pogrešala...

sreda, 23. maj 2012

Tema Žuže: Risanje z "medom"

Tale ideja se mi je utrnila kar tako, nič takega nisem videla, niti nisem o tem razmišljala... Ja, vem, bolj ko je blesavo, večja je verjetnost, da sem se sama spomnila:D. Ampak vseeno - mogoče je trapasto, je pa zabavno:)

Kaj rabite? Med - pravi ali pa "ponarejeni". Mi smo se odločile za ponarejenega, da ga ni škoda:). Igrat in stran vršt nekaj, kar so centimetrske živalce mukoma pridelale, se zdi moji biološki glavi rahlo svetoskrunsko... Zato sem skuhala karamelo v gostoti medu, če skrajšam vse skupaj. Če koga zanima recept, bom dopolnila - v glavnem pa: voda, sladkor in limonin sok, kuhaš, dokler se ne zgosti in dobi rjavkaste barve - to je to.

Medtem oz. potem , ko se je zadeva popolnoma ohladila, sem puncama pogrnila en dolg trak peki oz. buterbrot papirja (lahko bi bil tudi kak drug, samo fajn je, da je dolg) in nanj narisala razne vzorce - vijuge, cikcake... Na sliki se slabo vidi, ampak predvidevam, da si vsi znate predstavljat razne sinusoide in cikcake;)

Ter jima dala "med" in vsaki eno "zajemalkico" za med (nimam pojma, kako se reče tem lesenim zadevam za med zajemat, če kdo ve, se priporočam). In potem se otroci trudijo narisat z medom vijugo, ki je na papirju. Če so bolj spretni lahko kar iz zraka (to je dejansko še nam kar težko), sicer pa si sami iznajdejo bolj enostavne načine za risat;)

V principu - če se ne trudijo ravnokar okušat karamele:D. 
PS: če boste to delali, je pametno po tej aktivnosti poslat otroke, da si umijejo zobe ali jim vsaj dat kako jabolko za grist:) Da me ne bojo zobozdravnice preganjale;) PPS: punci sta si šli potem čisto rade volje umit zobke:).

torek, 22. maj 2012

Tema Žuže: barve, oblike, zaporedja in gibanje (ala joga)

Še vedno smo pri žuželkah - seveda smo jih tudi v živo opazovali - za to so super temu namenjene plastične posodice s pokrovom, v katerega je vgrajeno povečevalno steklo. Če imate doma male naravoslovce, vsekakor pametna investicija;) Tole tenčičarico (če se ne motim) je ujel oči, vendar pa je Lejla včeraj sama videla pajka, šla po tole posodico in sta ga potem dali not in opazovali, ju je bilo prav zanimivo poslušat iz druge sobe (med dojenjem) in potem sta ga spustili - baje je bil še živ, ko se je to zgodilo (sem ju potem zaslišala;)
Ampak najprej smo se okrepčale s čebeljim zajtrkom:
 Potem sta se punci igrali z razporejanjem žuželk in cvetlic: 

Razporejanjem listov po številkah in iskanjem, kje je spodaj skrita žuža (Lejla jo je skrila, Ronja pa iskala):
 Pa ponavljanje vzorca:

In iskanje parov - zgleda težko?

Pa ni bilo:)

Naša mala obsedenka s črkami je bila čisto navdušena nad tole igrico, kjer moraš označit s kljukico črko, na katero se začne beseda:

Potem smo šle malo migat: tule delata pozo metuljčka iz joge in zraven brenčita kot čebelici (ja, malo mešano na žaru, pri nas nismo preveč po reglcih;), smo delale tudi pozo čebelice in plesali kot čebelice okoli našega tulipana (ki ga je igral Svit;) - samo tega nisem mogla slikat, ker smo vsi "nastopali:D)
Ronja dela kobilico:

In še Lejla - tamali so neverjetno gibčni - to jim rata čist tako mimogrede, ne da bi se sploh trudili!

Še pajek (ja, vem, to uradno ni joga poza - ampak punci sta hoteli še pajka - kaj naj? Ju razočaram, ker se pač nihče ni spomnil poimenovat trikotnika bolj zanimivo:D?):

Pa malo smo skakale kot kobilice:

In se valjale/plazile kot črvi:
Potem se je morala mami vključit in pusti fotoaparat pri miru:D...