ponedeljek, 30. oktober 2017

Zabava za noč čarovnic

Lani smo imeli prvič pravo zabavo za noč čarovnic z več povabljenimi prijateljčki... In toplo priporočam:) Otroci ne rabijo veliko! Priprave so bile zelo minimalističen - malima sem dala slano testo s kavo (zoc od kave prihraniš, posušiš in uporabiš namesto dela moke v slanem testu, če koga zanima, lahko poskusim še enkrat in napišem recept:).
 In izdolbli smo buče, kar pa jih tako in tako vsako leto.
 Za samo zabavo pa sva otrokom dala tisto veliko škatlo, na kateri piše "za pusta" in mir - da jim starši nismo težili, sva dala staršem pivce za živce;)
 In otroci so rajali in uživali - brez vsega, samo s tisto škatlo kostumov, ki jih imamo vsi en kup;). Včasih smo mame še koga kaj namazale, ampak na splošno pa... nas niso pretirano potrebovali:)
 Jap, that's why I love him;) Vedno so mi bili všeč fantje, ki niso fentali svojega notranjega otroka:D.

PS: letos smo povabili še precej več otrok, ker enostavno nisem mogla gledat tistih učkov v vrtcu, ki so si vsi želeli prit in delat selekcije:D (punci sta jo že sami naredili, pri tamalih je pa težje;). Zdaj pa upam, da preživimo, haha:D. Poročam v kratkem:)

nedelja, 22. oktober 2017

Divali

Spet praznujemo indijski praznik luči, ki je pri nas doma tako zelo priljubljen že odkar smo prvič prižgali svečke in barvali mandale - to je najenostavnejša verzija praznovanja, ki pa se je z leti samo poglabljala in vsako leto naredimo kaj več:). Kot je v eni knjigi o praznovanjih lepo napisano, da družinske tradicije navadno postajajo z leti vedno bolj komplicirane in ne bolj enostavne;).
Letos sem puncama "stauhala" dva prava sarija med svojo zakladnico blaga (oz. kupi večinoma podarjenih cunj, ostankov /koščkov blaga preteklih projektov, itd...;) En je bil že malo odškrnjen, ker sem iz njega naredila že nekaj stvari, ampak ker sta še mali, jima je biš vseeno prav:).
 Našla sem celo nakit, ki je vsaj malo indijski in dala vsaki nekaj - temnolaska je izbrala uhane, svetlolaska pa zapestnico. Punci pa sta našli navodila za oblačenje sarija v eni od ustvarjalnih knjig za otroke - kako je fino, ko so že veliki;) Malo pomagaš, ko se že 15 minut mučijo s tisto dolgo cunjo, ampak je čisto nekaj drugega... Ti lahko med njihovim oblačenjem na primer valjaš purije;)
Če ste bolj praktične sorte, vam bo divali mogoče všeč zato, ker pred tem praznovanjem Indijci popolnoma počistijo svoja bivališča (ok, ne vem, kaj je za Indijce popolnoma počiščeno;) - nisem še bila tam, ampak po čistoči Indija res ni znana;) - ampak ta detajl lahko izpustite in prepričate otroke, da skupaj lepo počistite stanovanje. In potem za nagrado jeste kosilo na tleh, ob svečkah in oljenkah, kot pravi Indijci (vsaj nekoč; verjamem, da zdaj ni več tako, razen v kakih odročnih predelih).
To je tako enostavna idejica, čisto zastonj, otrokom pa tooooliko pomeni! Poskusite, vsaj enkrat - celo največje zbirčne ritke tako pojejo vse, še hecne indijske enolončnice z eksotičnimi stročnicami;). Lahko naredite prave indijske jedi,  lahko pa zadevo malo priredite, pa bo še vedno zabavno:). 
Pri nas so poleg čapatijev (o katerih smo tu že precej govorili) zelo priljubljeni puriji - ocvrti indijski tanki kruhki, čeprav mene še najbolj spominjajo na flancate. Letošnji so bili bananini in zato malo sladki, mogoče od tod asociacija na flancate...
Če si želite še bolj avtentičnega praznovanja, lahko naredite rangoli - mandale iz sipkega materiala, navadno peska, lahko pa tudi obarvane moke, super, če imate košček dvorišča (letos jih nismo delali, ker je na naše praznovanje deževalo kot iz škafa, bi pa rajši sipek material pustila pred vrati;). Ali pa naredite iz gline ali das mase prave oljenke (naši sta punci naredili enkrat na muzejski noči v narodnem muzeju in še zdaj delajo:) - not smo nalili navadno olje, ki je ostalo od cvrtja in ja, čisto lepo dela:) *Stenj lahko kupite v ustavrjalnih ali pa čebelarskih trgovinah). Tradicionlane so imenovane dije in so v obliki kapljice, zdaj dajo navadno not kar svečke.
In če imate v stanovanju naravni kotiček, ga lahko tokrat indijsko obarvate z indijko iz lesene starinske ščipalke (dobijo se v ustvarjalnih trgovinicah) - ali pa se znajdete s kakšno palčko ali čim podobnim, mogče imate celo kakega dedka, ki bi znal kaj podobnega izrezljat... Trenutno je pretemno za slikat letošnjo kotiček, zato kar lanska, mogoče jutri naredim kakšno novo...

sobota, 07. oktober 2017

Dan nasmehov in voščilnic

Danes je dan nasmehov in slučajno tudi dan delanja voščilnic, ste vedeli? Ja, itak, saj že vrabčki čivkajo, ne?:D Ne, trapa, kdo pa ima čas za dan nasmehov? Sem samo jaz tak frik, da "praznujem" take dni? Ali bi se mi kdo pridružil?
Ker voščilnice in nasmehi - to dvoje zna bit povezano, sploh kadar čestitke niso božično-novoletne iz diskonta za 1€ 10 komadov, made in China, kjer je najbolj generično in neosebno voščilo po možnosti že natisnjeno in se samo podpišeš... in takrat je voščil že tako in tako na pretek (čeprav kaka izvidna doma narejena tudi takrat še vedno prikliče kak nasmeh;).
 Ne, ne govorim o takih voščilnicah - govorim o tistih, ki jih pošlješ kar tako: v zahvalo (npr. tale zgoraj je bila za soseda, ki nam je posodil orodje in pokazal uporabo za naš novi pult v kuhinji - narejen iz bukove lepljene plošče - mimogrede se super obnese! Pa še režem lahko na njem!) 
Ampak nazaj k voščilnicam. Bi se mi kdo pridružil? Lahko s kako enostavno malo čestitkico, ki jo pošljete nekomu, ki vam je kaj lepega naredil - da izvabite en nasmeh:). Tale spodaj je bila na primer za taščo in tasta v zahvalo za vso zelenjavo, ki nam jo bio-pridelata:). Enkrat kar tako - in ja, čeprav je daleč od popolne, je dosegla cilj - nasmeh ali dva;).
 Lahko naredite pa kakšno rojstnodnevno za tiste dni, ko ne boste imeli časa, pa bo imel nekdo "res fajn" v vašem življenju rojstni dan:)
 Ampak če se le da, se spomnite koga, ki bi mu radi rekli hvala na poseben način - tale je za drugega soseda, ker tako prijazno tolerira naše male kričače in je vedno tako prijazen, ker nam njegova češnja polepša razgled in nam vedno prinese grozdje:). Gotovo se najde kak prijazen sosed v vsaki soseski:) Ponekod jih je več, drugod manj, vedno pa je kakšen:)
  
Lahko pa naredite voščilnico svojim otročičkom - tole zgoraj sem naredila za temnolasko, ko je šla na gimnastično tekmovanje in bila malo živčna prej - ne mislim, da voščilnice pomagajo pri tremi - mislim pa, da pomaga, če veš, da te ima mami rada ne glede na vse;).
 
In tale je bila za zlatolasko, ko je imela prvi baletni nastop. Včasih je treba tako zelo malo, da narediš tisto nekaj več, kar njim pomeni tako zelo veliko. Par koščkov kartona, štampiljka in barve. In zgornja za temnolasko je narejena iz iste štampiljke - pač ne odtisneš krilca in dopolniš črte, pa je:). Saj pravim, da ne rabiš dosti:). Če nimate nobenega ustvarjalnega materiala, lahko otroku narišete eno risbico z njegovimi flukiji, pa bo tudi štelo:).

Torej: naredite kakšno voščilnico za tako ali drugačno priložnost in napišite not nekaj osebnega - in garantiram, da bo nekomu naredilo dan:).