27 marec 2012

Malice in prigrizki

Že nekaj časa nismo na tem blogu nič kuhali, ne? Doma je seveda dišalo, samo slikala pa res nisem kaj dosti. Zato samo par hitrih idej za malice. 
Tako na hitro, da zapolnimo čas in medmrežje medtem ko čakate, da se spravim naložit slike od teme žuželk in napisat recept za domači plastelin, ok? Torej tole je bila ena hitra malica: dober kruhek, namazan z maslom, čez na tenke rezine narezane hruške, posute z rjavim sladkorjem in vse skup karamelizirano (ali s kuhinjskim plinskim gorilčkom (super igračka, mimogrede:) ali pa če tega nimate, fliknete vse skup pod žar in bo podoben rezultat:
Tole je bil en crumble, mislim, da rabarbarin z jagodami - to so krasne slaščice: enostavne, zdrave, hitro narejene in zelo zelo raznolike - to je lastnost, ki jo najbolj cenim pri skoraj vsem:).
Seveda ne gre brez kakega dobrega sendviča. Tale je bil narejen z domačim kruhom (lepinja ali fokača ali kaj jaz vem, kaj sem takrat delala...) in je bil njami:) Pravilo palca pri sendvičih je to, da mora bit nadeva vsaj toliko kot kruha:)
Tole so sirovi svedrčki - zelo enostavno narejen prigrizek iz pripravljenega listnatega testa (tega se res redko lotim sama, čeprav priznam, da je domače dobro) in naribanega sira (po želji še začinjenega). Zvaljate testo, ga premažete z jajcem, razrežete na 3 enako velike pravokotnike, jih potresete s sirom in naložite enega na drugega. Potem iz tega razrežete za prst debele palčke, ki jih malo zvijete in spečete pri cca 200°C. Pečeni so hitro, lepo dišijo in vsak obisk jih bo z veseljem pohrustal in ne bo izgledalo, kot da nič nimate za ponudit;).
In seveda še kolački:) Mafini so spet ena taka zelo raznolika hrana in če imate še kakšne drugačne modelčke, bodo tudi različnih oblik, kar je pri otrocih vedno plus:)
Če ne verjamete, evo dokaz (ja, star dokaz, saj pravim, da mam še kup stvari za objavit, pa se mi ne da pregledat;):
Punci sta bili res še malo manjši tu, sta bili pa enako požrešni kot zdaj in takale slika bi komot nastala predvčerajšnjim;)
Uživajte in dobro kuhajte:)

23 marec 2012

Teme: promet - drugi del

Ok, nadaljujemo: za tiste, ki ne veste, o čem teče beseda, tu je prvi del. Za tiste, ki se vam ne da brat za nazaj pa: po novem imamo teme, čas trajanja ni točno določen, giba se okoli 1 tedna (tako na približno;), odvisno od zanimanja za določeno temo, škrati bojo verjetno dalj časa, hehe, promet smo malo hitreje zaključile, ker se jima je mudilo na žuže, hehe (najini punci, kaj naj rečem;). Teme predlagam glede na to, kaj jima je trenutno všeč in kaj se dogaja (zdaj imamo temo žuželke, ker je odprta razstava Lile Prap in kmalu bodo v Arboretumu tudi žuže recimo; za veliko noč bo seveda velika noč, potem aprila enkrat bojo Indijanci, ker je Oriniko v muzeju samo še do konca aprila) oz. kaj sem ravno našla;) izbirata malidve. Ker ima vsaka svoje ideje, pa navadno jaz predlagam, kdaj kaj in včasih kaj malo razširim ali zožam. Vse je zelo prosto po prešernu, ker pač nisem najbolj strikten človek;)

ok, dovolj nakladanja: promet - 2. del. V prvem delu ste videli, da smo:
- štempljale s štampiljkami-vozili
- se šle spomin z naštempljanimi karticami z vozili
- razporejali sta vozila glede na to, kje vozijo
- seveda smo brale knjigice na temo prometa, vsaka je povedala še obnovo in kaj ji je všeč
- Ronja je reševala naloge (Lejli večinoma še niso zanimive): razporejala vagončke po številkah, risala vijuge letala itd...
- naredile smo igralno škatlo iz peska, avtomobilčkov, koščkov razrezanega kartončka za bele črte na sredi ceste in lesene kroglice za semafor

Ampak to seveda še ni vse, kar smo naredile v tistih nekaj dneh prometa:) Tu je ostalo:
- sestavljali sta leseno železnico (potem je hvalabogu vskočil oči, ker se meni še tega ni več dalo:)
- jasno smo se večkrat šli ven vozit s kolesom (Ronja) in poganjalčkom (Lejla), obe sem peljala s kolesom k zdravnikom (sistematike) in smo gledale prometne znake na poti...
- Ronja je risala kolo, ko je Lejla počivala (sem bila kar presenečena nad rezultatom, dejansko se vidi kolo):
- obe sta risali prometne znake - ker nisem mela nobenih sprintanih in ker nisem imela časa vseh narisat, sem jima dala kar na računalniku, da sta jih gledali:)
- potem pa smo delale še avtomobilčka iz knjige Izberi igračo (mislim, da je tako naslov, je nimam tu, smo mele enkrat sposojeno):
Spet fajn dejavnost, za katero ne rabiš kakih fensi šmensi pripomočkov: papir ali karton, barve za pobarvat, 4 zamaške (enake velikosti), 1 slamico, paličico za ražnjiče (prerežete na pol), klešče in žebelj, lepilo ter škarje.
Papir prepognete, narišete obris avta (če mali ne znajo, pomagate), ga pobarvate (to lahko naredijo naredijo otroci, ne glede na starost), vtaknete med polovici slamico in ju zalepite skupaj. Ko se lepilo posuši, slamico preluknjate spredaj in zadaj ter v luknji vstavite paličici. V zamaške s segretim žebljem naredite luknjice in jih nataknete na paličice - in imate avto! Starejši otroci bodo lahko sami natikali kolesa:
Mlajšim pa bo treba verjetno še malo pomagat. Vsi pa se znajo igrat z avtomobilčki;)

In kako smo končale s prometom in začele z žuželkami? S poganjalčkom sta se odpeljali (izmenjaje, malo 1 malo 2) na rastavo ilustracij žuželk v Mestno hišo v Ljubljani. Več o tem naslednjič, ko boste zvedeli kup traparij na temo žuželk:). Ampak ker je bil to tak luškan prehod iz ene teme na drugo in predvsem zato, ker se razstava konča 25., torej čez 2 dni, sem rajši hitro vključila še to:) Ker sama sovražim tisto: "O, lej, to pa zgleda luštno, pejmo..." potem pa vidiš - "dogodek končan" ali kaj podobnega:D. No, zato vam rajši zdaj povem:)
Uživajte, tematsko ali kar tako:) Mi trenutno brenčimo, hehe: se šemimo, oblikujemo,... ne, nič več ne povem, kar ostanite izštekani, hehe.

22 marec 2012

Teme: PROMET

Kot že veste, sta punci zdaj doma - dojenček jima je prinesel "počitnice". To se mi zdi dobro iz več razlogov:
- glavni so bolezni (ne maram met bolnih dojenčkov, dejstvo, da nimajo prakitčno nobenega imunskega sistema me ravno ne potolaži...), 
- drugi je ljubosumje (težko sta ljubosumni, če sta skoz zraven:D), 
- tretji pa enostavno to, da nam je fino skupaj in mi je škoda, da ne bi bile, če oz. dokler je mogoče. Malidve sta pač rajši doma kot v vrtcu, pa čeprav imata res krasne vzgojiteljice. Otroci so pač radi s starši, kakorkoli obrneš, nimaš kaj. In mali sta samo 1x, čez par let me ne bosta več povohali in me podili stran, če se bom hotela kaj štulit zraven:D. Evo, zato sta doma;) (ker navadno ljudje zelo začudeno sprašujejo, zakaj pa to;).
Ampak 
- ker sta malidve strašansko uživali na svojih tematskih rojstnih dnevih in
- ker nočem, da bi kaj zamujali, ker nista v vrtcu in 
- ker sta začeli z mami fazo (očitno iskanje pozornosti ob dojenčku...), ki sem jo hotela prekinit oz. ukinit in se je ta sistem "igraj se z mano do onemoglosti in še malo naprej" enkrat že zelo dobro obnesel pri Ronji, ko je dobila sestrico, sem si rekla, da zmagovalnega konja pač ne menjaš:D in se začela res ogromno ukvarjati z njima, da prebrodita krizico (dejansko sistem dela - v 1 tednu sta že čisto drugi! Ok, priznam, jaz tudi, rahlo izmozgana, ampak ker vidim rezultate, vem, da se splača in tudi vedno več miru mi data, ker vesta, da se jima splača, da Svit zaspi:)

In kaj je ta "zmagovalni konj"? Ja, izi-pizi - pozornost, kot lahko v vsaki knjigi preberete:D. Otroci jo rabijo, če se kaj spremeni, je rabijo še več, da si zagotovijo, da je vse ok. Ampak ker se pri najboljši volji ne morem cele dneve z njima igrat s kockami in pit namišljenega čaja, sem stvar malo zakomplicirala. No, pa seveda zato, ker je to tudi njima bolj zanimivo, pa še kaj novega se naučita/zvesta, kar je zadnje čase strašansko moderno:). Torej smo začele s TEMAMI.
 
 Prva je bila promet. Zakaj ravno promet? Ronja je zadnje čase čisto usekana na prometne znake - in cele teme o znakih vseeno ne bi mogle met, ker bi se nam vsem priskutili, torej smo jo razširile na promet. 

Kaj smo počele? 
- štampiljkale s štampiljkami - vozili (to vidite na 2. sliki te objave). Te štampiljke (10 različnih vozil) je dobila Ronja za Lejlin rojstni dan (ja, babi in deda vedno prineseta še za 2. punco nekaj;) in so se super vklopile v temo, pa itak je Ronja čisto mahnjena na štemplanje.
- medtem, ko sta onidve tiskali s štampiljkami, sem sama izrezala in poštempljala 20 kartončkov - vsako vozilo po 2x, da sta nastala dva seta kartic.
Potem sem dala vsaki en set in še 3 ozke kartončke z oznakami za vodo (valovi), kopno (gore) in zrak (oblak) in punci sta vozila razporedili glede na to, kje vozijo. Vem, da je to čisto lahko in spet ena "nič takega" ideja, ampak onidve sta se zabavali in mislim, da sta vse prav razporedili:) Očitno otroci radi sortirajo:)

 Seveda pri nas nismo preveč rigorozni in seveda ima Lejla vedno svoje ideje, kako bo kakšno stvar uporabila in vedno se najde tudi kak popolnoma originalen način - tu je kartončke sestavila po svoje - mene spominjajo na raketo, ampak lahko da je to zaradi same teme;)

Ko sta vsa razporedili in se je Lejla naveličala razporejat po svoje, smo zmešale vse kartice in sta se punci šli spomin:
Kaj smo še počele? Brale knjigice o prometu - moram priznat, da se pozna, da imamo doma večinoma punčke (2:1, pa ta 1 je še mali in ne bere;) - imamo izredno malo knjig o prometu... (ne bi o tem, koliko jih imamo o živalih...)

Prebrale smo torej skupaj te knjigice o prometu in potem sta punci povedali obnovo in kaj jima je bilo najbolj všeč v zgodbi (eni vlak, drugi pa most). Spodaj pa vidite še eno fajn stvarco, ki sem jo čisto slučajno našla, ampak je moji starejši punčki strašaaaaansko všeč! Od poletja dalje je čisto nora na razne "naloge" - za 4. rojstni dan je namreč od dedija dobila eno tako revijo/knjižico z nalogami in so jo zasvojile!

Ker so te knjižice kar drage, ker niso tematske, dizajn je dostikrat prav nikakav in ker je vedno fino nekaj naredit po svoje, sem našla na netu še kup raznih tematskih nalog (žal vse v angleščini - zame ni važno, za kake črke za tamo pa bo) in je reševala tele printe. NI za povedat, kako je uživala - tako pri reševanju kot pri rezanju, hehe.

Tule je bilo treba za lokomotivo razporedit vagončke, ki so označeni od 1 do 10. To je naredila z levo roko - ok, z obema, ampak ji ni bilo glih težko in ravno ko sem se zbala, da ji bo vse skup dolgčas, je seveda zadevo malo "oplemenitila" (to je ipak moje dete:D). Ugotovila je, da vlak ne more vozit brez tirov in jih narisala in izrezala. pa seveda vse skup nima smisla, če ni notri potnikov - in jih je narisala, izrezala in položila na vagončke, da so potniki gledali ven.

Saj ne rečem, da nisem bila vesela, da ji ni bil problem razporedit številk (pošteno povedano nisem pričakovala, da jih bo poznala), ampak resnično navdušena sem bila pa nad njeno domiselnostjo s potniki in tiri - štet se sčasoma vsi naučijo, tega se pa ne spomni vsak otrok:).

Ok, dovolj hvale, hehe. Samo res je bila luškana, no! Saj mate svoje otroke (ok, večina;), valjda razumete;) Ampak gremo naprej. Kaj še smo počele s prometom?
Naredile smo IGRALNO ŠKATLO! V Angleščini rečejo temu "sensory box" - ampak v slovenščini se "čutna škatla" sliši kot kak erotični pripomoček, tako da sem jo rajši poimenovala po svoje. Vi pa kakor hočete;) 
  
Tu moram povedat, da te teme ne bi mogle tako dobro izvest brez "materialne pomoči" babice in dedka, ki sta posodila precej avtomobilčkov (onadva imata pač tudi vnuke, ne samo vnučk in sta precej bolje založena kot mi, ki imamo en avto, pa še ta je smetarski;) - je pa zato njun  omiljeni, kot vidite, saj je tudi pristal v škatli - na levi zgoraj, tanajtavečji;).
 
 To seveda ni vse, kar smo počeli na temo prometa, ampak da ne bo post predolg, dobite jutri naslednjo porcijo;) Stay tuned;) oz. ostanite izštekani/odštekani;).

15 marec 2012

Ko se ptički ženijo...

V prejšnji objavi ste videli, kako smo spuščali ladjice po Gradaščici, vendar pa to ni vse, kar smo počeli zaljubljenim ptičkom na čast.
Na Gregorjevo, 12.3., torej 1 dan PO spuščanju ladjic (ja, temu se reče utrjevanje informacije - ne bi rada drugo leto spet zamudila spuščanja, punci bi me ubili!), no, skratka, na Gregorjevo se ptički ženijo - zato smo jih me spekle - v gnezdih, ker saj veste, kaj navadno kar hitro sledi poroki... (ok, eni jo kar spustimo, pa pičimo direkt k mladičkom, hehe;) - ko se ptički oženijo, so jajca hitro tu in morajo biti pripravljeni;)

Tule Lejla drobi kvas v moko...

In mesi testo. Ronjo dostikrat skrbi, da si bo umazala prstke;) (tega picajzlstva NIMA po starših, ne vem, iz katerega kolena je to potegnila...) Seveda ta skrb nemudoma odvihra, ko je treba oblikovat ptičke;)

Za ptičke rabite kepo kvašenega testa (torej testo za kruh, boljše je, če je testo za kak boljši kruh, recimo kaj podobnega kot pinca - testo obogateno z jajcem in maslom), olje za naoljit modelčke, na katerih bojo gnezdeca, moko za pospiat, klinčke ali palčko za naredit luknjice za oči, lopatko ali kuhinjske škarje za oblikovanje - in to je to. Poceni in enostavno:)

Za ptičke razvaljate testo v dolgo kačico in jo zavežete v vozel - potem en konec vozlja oblikujete v glavico s kljunčkom in očmi, drugega pa malo sploščite in zarežete, da nakažete perje na repu.

Lahko pa seveda tudi drugače oblikujete ptičke, to je samo ideja. Punci sta oblikovali enega ptička prosto po svoje, drugega pa zavozlali, ker sta hoteli "tako kot mami":D

Gnezda sta punci naredili iz sploščene kroglice testa, ki sta jo poveznili na z alufolijo prekrito posodico, sama pa sem spletla dve kiti in ju ovila okoli posodic

Tole je Lejlin ptiček, ki ga je naredila čisto sama, samo vozel sem majčkeno pomagala zavezat.

In še moj ptiček za očija.

To je cela naša jata - vsi ptički, kar smo jih naredile.

In še ptiček v gnezdu. 

Ko so ptički pečeni, jih lahko še vroče in dišeče položite v vroča in dišeča gnezda in postrežete lačnim pekom in pekaricam:)
 
Dober tek!

14 marec 2012

Spuščanje svečk/ladjic po Gradaščici - Gregorjevo

Končno nama je uspelo! Jap, že nekaj let, v bistvu odkar sva se preselila na ta konec Ljubljane, se trudiva, da bi se udeležila tele luškane prireditve - spuščanja ladljic po Ljubljanici. Ampak (jap, saj vam pravim, da je pri meni vedno en ampak:D) - do letos nama še ni uspelo! Najprej sem falila MESEC, kdaj je Gregorjevo, potem ko sem končno sprejela dejstvo, da je MARCA, ne pa februarja (ne me vprašat, zakaj nisva šla potem kasneje, če sva ugotovila, da februarja ni bilo nič - mislila sva, da sva že zamudila), no, potem je bilo treba ugotovit še pravi dan - ok, gregorjevo je 12.3... Ampak ladjice/svečke se pa spušča na PREDVEČER Gregorjevega! Torej 1 dan prej - za tiste tako blesave kot jaz;).
No, kakorkoli, letos nam je uspelo! Šli smo in to vseh 5 in celo naredile smo 2 ladljici prej! (fanta sta pa tačas eno odčorila) Tule oči prižiga svečko v ladjici:

Tu pa Lejla spušča svojo:

Punci sta v pričakovanju pomladi dobili tudi ena oblekico, druga krilce. Oblekica ima natiskane ptičke, ker se pač ptički ženijo:

In njuni strašni ladjici:D. Ja, vem, čisto preveč simpl sta... Ampak punci sta se igrali in ju nisem hotela jurit, potem ko smo se pa končno spravile delat, smo imele pa cca 20 min., da nekaj izgotovimo. Zato nisem komplicirala: poševno sem odrezala dve škatli kosmičev (tega imamo pri nas na pretek, smo veliki potrošniki raznoraznih kosmičev;). En ožji del škatle sem potem na sredini stisnila in spela s spenjačem, da je nastal trikotni ladjin kljun. 
Potem sem puncama dala škarje, pisano reklamo in lepilo in sta polepili vsaka svojo (na koncu sem pa še sama malo pomagala).
Nazadnje sem v ladjici prilepila čajno svečko v kovinski posodici in ladjici sta bili pripravljeni. Super, če nimaš časa, otrokom pa vseeno veliko pomeni,d a imajo tudi oni vsak svojo ladjico, da jo spustijo, pa če je še tako nikakva...
 
 Nekateri pa so se precej bolj potrudili in te smo potem občudovali čez 10 minut...

Bila sva resnično presenečena nad kakovostjo ladjic, nekatere so bile res vsega občudovanja vredne!

Bilo je še kup krasnih ladjic, ki jih nisva ujela v objektiv, nama so bile seveda najbolj všeč nekatere zelo zanimive iz naravnih materialov, puncama pa z raznimi otroškimi liki:)

Naši ladjici sta bili iz papirja in smo ju zato spustili samo 1x , kar je Lejlo zelo razžalostilo - je pogrešala svojo ladjico in me zdaj že nekaj dni žica, da bi naredili pravo, iz lesa... 

Tako da drugo leto nam ne uide delanje "prave" ladjice... Ker najini otroci ne pozabljajo! Resno! Ronja mi še vedno "teži", da bi rada spet predla... To smo delale predlani!

No, saj potihem vam priznam, da se že prav veseliva;)

Še nekaj utrinkov...

Otroci so uživali v "usmerjanju ladjic"

Če so jih seveda dosegli;)

Toplo priporočam udeležbo, ker je res lepo - lučke, voda, otroci,... Ne more bit slabo:) Edino moderatorja bi lahko ukinili, pa bi bilo popolno:D.