ponedeljek, 29. oktober 2012

Lejlin rojstni dan - škratovska zabava

Že vrabčki čivkajo, da je moja zlatolaska v "škratovski" fazi - škratje so povsod in strašno jih ima rada:). Zato si je seveda zaželela škratovsko zabavo.
Ker praznuje rojstni dan pozimi (ja, na začetku leta, to je bilo skoraj pred 1 letom, sem rahlo v zaostanku:D), je morala bit zabava notri (prekletstvo zimskih otrok...), tako da kup krasnih idej ni bilo izvedljivih, ampak majčkeno pa se je vseeno dalo pričarat škratjega vzdušja:) (kljub takratni zeloooo visoki nosečnosti in konstantnem bruhanju, zdravnikih, sladkorni itd...)
Njuno malo mizico sem pogrnila z belim prtom, nanj postavila iz rdečih prtičkov izrezane gobe in raznorazne škrate: 2 iz Fimo mase (en rumeno moder in en zeleno oranžen), enega volnenega (tisti večji, zelen, ki igra na piščalko, ki ga je prinesel dedek Mraz in so ga baje noseče škratice sfilcale med čakanjem na preglede, hehe)  in nekaj škratkov iz storžev, ki smo jih delale za novo leto. Škratki so sedeli na deblih iz ostankov deke, iz katere sem naredila role proti prepihu. Tudi ti so nastali v čakalnici pri zdravniku, samo da v taveliki, ne škratji;), dobila pa jih je za rojstni dan (2 dni prej, samo naša družinica praznuje rojstni dan točno na pravi dan, zabava za prijateljčke je pa potem prilagodljiva, da lahko pridejo tisti, ki so najpomembnejši...) Zraven je še eno darilce za rojstni dan: sfilcana goba, v kateri živijo škratje.
Soba je bila "okrašena" zelo improvizirano:D: njune 3 stolčke sem oblekla v rdeča oblačila (dobesedno - prvega v mojo pižamo, drugega v očijevo majco in tretjega z naslonjalom je krasno prekrilo pregrinjalo za Rdečo kapico. Ob stolčke sem postavila gozdne živali (njune igračke, ki so pač pasale v temo) - veliko jih je doma narejenih - tegale zajčka v hlačah spredaj (na zg. sliki) je lani prinesel velikonočni zajček, pa tisti skvačkan medvedek zadaj je tudi "mama made"...)
V ozadju so še blazine oblečene v prevleke s Smrkci in seveda Lejlina muca - tudi darilo za rojstni dan. No, potem pa pride seveda še torta:
Torta je v bistvu nekaj takega kot temni del marmornatega kolača, krema je bila seveda tudi čokoladna, oblečena pa je torta v sladkorno (tičino) maso, obarvano z živilskimi barvami, ki jih lahko kupite v vsaki večji trgovini (ja, tiste čisto obične, potem pa mešaš, da dobiš odtenke po želji;):
Takole kuka en škratek iz strehe
Pa iz vsakega okna eden, četrti pa je lepo zleknjen po tleh:
Slavljenka občuduje svojo tortico:)
Okoli škratje hiške - gobe (če kdo ni ugotovil, kaj naj bi vse skup predstavljalo) so seveda še male gobice in "zemlja" iz zdrobljenih ostankov torte (torto moraš pač malo obrezat in sestavit, da dobiš obliko gobe;). Iz ostalih ostankov pa sem naredila čokoladne kroglice in bojda so bile prav dobre (sama nisem mogla poizkušat, nosečniška sladkorna...):
Torto sem spekla v dveh jena posodah, izrezala oblike in jih sestavila v 3D, potem pa vse skupaj s kremo in marmelado in obrezala, da je prišla taka goba, kot sem si jo zamislila. POtem sem vse skup premazala s kremo in oblekla v tičino, dodala vse dodatke in to je to:)
Izi pizi:) Sploh ker sem je precej naredila v miru, ko so tamali že spali, hehe:) In bila strašno ponosna, da je bila torta končana prej kot pol ure pred zabavo (to se mi še ni zgodilo:D)
Potka do hiške je iz kokosa, če me spomin ne vara.
Rjavo je tičina obarvana kar z grenkim kakavom (najboljši in najbolj temen je tisti nizozemski, Gorenjka je super za vse ostalo, za kakav pa res ne, je presvetel).
Še škratek iz ptičje perspektive:)
Škratek, ki leži čez rob je bil zelo popularen (očitno je mala po mami, vse kar je "over the edge", je zakon:D)
 No, zadaj ga pa gleda 2. škrat:)
Rob deske, na kateri je bila torta, je okrašen z navadnim trakom:) Deska pa je navadna lesena dila, ki sem jo z vbodno žago izrezala v krog in služi zdaj samo za torte:) Poceni in elegantna rešitev, mimogrede:)

Pogled iz ptičje perspektive, ja morala bi malo izrezat sliko, pa se mi ne da spet iskat, kje jih imam...
Dober tek vsem malim škratom!

petek, 26. oktober 2012

Majica s pikapolonicami

Ronja ima prijateljico, ki jo ima zelo rada. To je že dober razlog, da dobi prijateljica kaj od nas. Poleg tega pa je ta prijateljica še malo večja od Ronje in dobi zato mala od nje precej oblek. In to je pa sploh razlog, da tudi ona dobi kaj nazaj:) Ko sem vprašala mamico, kako se jim lahko oddolžimo, si je zaželela, da bi ji porisala majico s pikapolonicami.
Torej pikapolonice na blagu:) Nisem vedela, ali bi bile nemara boljše brez nog, vendar me je zasičenost z biologi v našem stanovanju prepričala v vsaj približno korektnost (pikapoke imajo tudi vse po 7 pik kot v resnici, samo ena ni na pravem mestu, to je pa umetniška svoboda:D).

Barve za blago so kovinske, torej se svetlikajo in zato zadeva v živo precej boljše izgleda (no, predstavljajte si, da zgleda strašno dobro, jaz bom pa rekla, da je točno tako:D)

Takole lahko prepletete katerikoli enostaven lik (živali, črke, številke,... kar pač vašemu otroku sede).

Enostavno, res je. Punčkasto - you bet! Ampak narejeno je za punčko:). In ker jo je takoj naslednji dan in potem še velikokrat nosila, ji je očitno dovolj všeč, torej je namen dosežen:)

sreda, 24. oktober 2012

Kriza in moja kapljica v morje = reklama

Komur se ne da brat vsega, naj prosim samo poklika in si zapomni in priporoči povezavi o kuhinjah in računovodstvu, to je bistvo te objave, hehe. Če ste si pa ravno skuhali čajček in si v tem mračnem vremenu vzeli 5 minut zase in se jih odločili porabit za moje nakladanje, potem pa izvolite brati dalje mojo kačo:D.

Kriza, kriza, kriza. Na vsakem koraku. Poln kufer je imam. Vsi govorijo o njej, vsi se je bojijo, vsi jamrajo, vsi tarnajo, kako bo samo še hujše, kako nam je grozno, kako je treba zategnit pasove, kako samo trošimo, nam gledajo v vozičke, kako si vendar še privoščimo še kako bedarijo, če pa  je kriza in delajo baje celo na tvju (ga nimava, tako da vem samo iz 2. roke, haha;) prispevke o tem, kako smo grozni in se nimamo več radi, itd... Naj grejo nekam:D To je vaš svet, ne moj. Mi se mamo radi, radi, radi, radi... tudi kadar je kriza;).
 Ja, vem, zmanjšali so nam dohodke, res je, pozna se tudi nam, j* ga. Ja, smotano je, če ne veš, kaj boš lahko privoščil svojim otrokom, vem - mam tri;). Ampak računam, da vseeno ne bo ves čas tako, kot je zdaj in zdaj so še mali in najmanj materialnega rabijo in rabijo največ našega časa, ki je pa zastonj:). Tako da sva ravno zadnjič z alfa samčkom razglabljala, da sva si izbrala idealen čas za otroke - zdaj jih kriza prav malo briga in tudi midva nimava časa kaj dosti trošit, ker se to z malim pač ne da;D.
 In sama nočem samo jamrat, rada bi naredila kaj, da bi bilo boljše, rada bi bila del rešitve, ne del problema. Ampak ker profesionalno to težko dosežem, saj moja stroka ni ravno strašno iskana, pa tudi ne gonilo gospodarstva:D, se moram znajt drugače, da najdem svojo kapljico.
Ker hvalabogu nisem politik (to se mi zdi res grozno delo), nimam nekih velikih rešitev, ne verjamem, da je rešitev v tem, da si nihče nič več ne privošči, ker bo to prineslo samo večjo brezposelnost. Verjetno pa je pametno sploh v takem času premislit, kam vložiš svoj denar. Če si že nekaj privoščiš, da je to dobro narejeno, da ti ni žal in si vesel, da si si to privoščil, skratka, da te zadeva osrečuje, ne da se jeziš, da si brezveze zapravljal denar za nekaj, kar ni dobro narejeno. To je en razlog, zakaj pišem to objavo.

Drugi pa je enostavno to, da bi rada doprinesla svoj mali lonček, svojo kapljico v morje rešitve - vsaj za koga... Ker pač nimam neke velike rešitve, kako "zagnati gospodarstvo" (kako mi gre ta fraza na živce! Verjetno zato, ker jo vedno uporabljajo tisti, ki nimajo pojma, kako:D), sem gruntala, kaj lahko sama naredim in bom poizkusila pomagati pač tistim, za katere vem, da so dobri (zame pač - torej pošteni, iskreni, pridni in prijazni;).
Mogoče ste opazili, da na tem blogu ni reklam, od tega nihče nič ne služi, ne jaz, ne nihče drug, vsaj zaenkrat ne:D. Ampak dobra prijateljica iz otroštva si zasluži, da zanjo človek pošlje k vragu principe;) in isto lahko rečem za drugo fajn punco. Torej bodite dobri in preberite to eno in edino reklamo za dve fajn punci, ker je v tem času malo težko začet ali furat dalje biznis, ok?;) Saj bom kratka;) (ja, saj vem, kaj si mislite ("Ja, seveda!"), ampak se bom potrudila, ok?;) Nobena od teh reklam ni plačana, bom pa imela vseeno veliko od tega, če se najde kdo, ki bo našel pot do njih prek tega bloga - temu se reče veselje, ko gre nekomu, ki ga imaš rad, dobro:).
Če poznate koga, ki potrebuje pošteno računovodjo, da vam odfeclja vaše štrene, potem priporočam servis Tabularius, več o njem si lahko preberete na njihovi spletni strani, sama se na računovodstvo ne spoznam, tako da niti ne vem, ali je poštenost v tem poslu iskana lastnost oz. vrlina ali ne, samo nekak se mi zdi, da je fajn, če lahko računovodji zaupaš:). In tej punci jaz zaupam:). Res nisem nek strašen ljudomrznež, ampak vseeno ne dam za vsakega roke v ogenj, njo pa poznam od 8 leta dalje in je fajn punca, pa vsi njeni tudi:).
Če pa ste srečkoti in si želite obnoviti kuhinjo, mogoče ste taki srečkoti, da ste našli boljši prostor pod soncem ali samo vaš prostorček pod soncem in rabi ta prostorček eno fajn kuhinjco, potem se obrnite na salon kuhinj Gros-Novak, kjer garantirajo brezhibno montažo, se držijo rokov in so zelo prijazni in pošteni, baje tudi povejo po pravici, če se kak matematičen izračun ne izide - sicer pa se potrudijo ugodit vašim željam in načinu kuhanja:).
Takole, za motivacijo: boste lahko take torte pekli, hehe. Ja, vem, to je bila torta za Lejlin 4. rojstni dan in je še nisem objavila, pride enkrat... Upam, da do naslednjega Lejlinega rojstnega dne že... Bom počasi morala pohitet z objavami:D... Ja, se strinjam, kuhat se da v kakršnikoli kuhinji (ta je narejena v eni zelo stari zelo dotrajani kuhinji:D), ampak v taki po svojem srčku, je pa bolj luštno:).
O kuhinjah samih nimam kaj dosti pojma, razen uporabe, seveda:), si pa lahkosvašta o tem preberete na temle blogu. Vem, da so važni materiali (kot vedno), pa kako je narejeno (kot vedno), pa da je cena dostikrat sorazmerna s kvaliteto materialov;). Ampak je še en kup cak in ker nič ne zgleda, da bi si prav kmalu rihtala novo kuhinjo, bom te nasvete rajši prepustila strokovnjakom:). 
Tako da: bodite dobri, poklikajte tile dve edini povezavi, ki sem jih kdaj res promovirala in če kdo kaj takega rabi, se spomnite na to, da ste že nekje brali, da so pa eni fajn;). Nič drugega, vzemite to kot vašo kapljico v morje rešitve, ok?:)
Pa seveda če imate vi kake ideje, male ali velike, kako bi tole našo državico iz dreka potegnili, na dan z njmi. Konkretni predlogi za konkretne ljudi. Kaj lahko naredim jaz ali ti? Mogoče se kdaj kje najde kdo, ki bo kaj od tega lahko uporabil... 
Sama bom napisala še kakšno idejo, kako se imet fino brez velikih finančnih vložkov, pa kako se da kje kaj prihranit, recimo, mogoče celo kje, kjer nikoli niste pomislili, da bi lahko... Za še kake ideje pa se priporočam.

ponedeljek, 22. oktober 2012

Košarica /zabojček /zaklad za dojenčka

No, tole sem vam tudi že obljubila tule, kajne? Dojenčkove košarice, zabojčki, škatle, zakladi,... kakorkoli pač temu rečete.

Ideja je silno preprosta: vzameš eno luštno košarico ali zabojček ali pladenjček ali pač nekaj, kamor boš nadevat reči za raziskovanje in daš not različne stvari. Huda znanost, a ne?:D

Luštno je, če je zabojček iz naravnega materiala, ker so pač ti materiali tako dojenčku prijazni. Kar se predmetov tiče: lahko so čimbolj različni, lahko sledite eni temi in imajo nekaj skupnega (recimo barvo, obliko, material, teksturo ali pa so vsi na eno vižo - recimo vse za delat ropot, ali pa 5 različnih jajčnikov:D, itd... - to je vse po želji:)

Tema na teh slikicah je kuhinja, ker so mu pač ti predmeti najbolj všeč. Poizkusila sem poiskat čim bolj različne (po materialih: porcelan, les, silikon, plastika, kovina in po obliki: jajčnik, kuhalnica, stepalo, tolkač od možnarja)

Najbolj mu je bila všeč stepalka, nad to je sploh fasciniran. Vse te žice... Najljubši alfa samček ga ves čas predispozicionira, da bo tehničar:D. No, saj met enega v družini sploh ni slabo:) Pa še mami bi prišla na svoj račun in delala razne poizkuse z žičkami:)

Kar se tiče tega, da bi bili vsi predmeti iz naravnih materialov, je sicer lepa ideja in za prvorojence tudi izvedljiva:)
 
Moj tretji sinko pa nima te možnosti:D. Tudi predmeti naj bi ostajali nekaj časa isti not, vendar se njemu precej hitro menjajo, kot lahko vidite - na dveh slikah niso isti, se mi zdi:D. Sestrici tako pridno skrbita, da mu ni dolgčas, da so te rotacije precej bolj ekspresne kot sem si zamislila:):

Evo, tu ima notri že lesene in kvačkane igračke... No, dokler se on ne pritožuje oz. če mu je všeč, kdo sem jaz, da določam, kako naj se igrajo, a ne? Oni so precej bolj kvalificirani za igro - navsezadnje so oni otroci:)

Če bo kdo iskal ideje za tele košarice, jim v angleščini kunšnto rečejo "sensory bin" ali pa "baby treasure basket", kar se sliši strašno fensi, kot da vemo, kaj hočemo s tem pri otroku spodbudit in smo vse naštudirali... V resnici pa hočemo samo 5 minut miru, hehe:D. Ampak glavno, da dela, a ne?:)

petek, 19. oktober 2012

Lunin festival in Otroški bazar

Madona, a to še čaka na objavo? Ufa! No, kakorkoli, bili smo na obojem: luninem festivalu (in bomo še šli) in na bazarju (kamor ne gremo več)
Kaj smo počeli? Skakali po igralih (zgoraj), skakali z vrečami (spodaj)...

Takole sta se najmlajša dva pripeljala, potem pa je to postal dom za vse izgubljene balone (ker Svit se tako noče vozit, ker se hoče nosit;) Ja, vem, tako mava, kot sva si naredila;)

Najbolj simpatična je bila ena najbolj enostavna reč: poligon z različnimi nalogicami, ena med njimi je bilo skakanje z vrečami na nogah, druga pa slalomiranje z vodnim balončkom na žlički.

Moramo še kdaj doma organizirat, ni ravno neka znanost;)

Še ena od postojank pri poligonu mi je bila zelo všeč: ugotavljanje sadja in zelenjave s pomočjo tipa. To moramo nujno delat tudi doma - tako enostavna zamisel in prav luštna (mimogrede: vse je prav uganila, da jo malo pohvalim:)

Oz. ne uganila, ampak utogovila ("utogoviti" = "ugotoviti" v njenem jeziku;)


Skratka: na luninem festivalu je bilo fajn, res je vsega ogromno in bi morali malo bolj ciljno zastavit, ampak tudi tako smo se imeli luštno (sploh s piknikom na koncu:)
Otroški bazar pa... No, to je pa druga pesem... To pa je precej potrošniško naravnana zadeva in čeprav se najde tudi tam kaj luštnega (recimo policijski psi), ni tako fajn in ne bomo več šli. Vseeno pa še slikice od tam, v dokaz, da smo si svoje mnenje o njem sami ustvarili:D. Se pa vedno najde tudi kaj dobrega:

Tile baloni so jima bili pa všeč:) Ronja si je izbrala kužka... Mislim... kužke je mela že na rojstnodnevni zabavi... lahko bi kaj drugega, da se naučim še česa;). Ampak to dete je zvesto... In to je v bistvu lepa lastnost:) Sestrica je bolj pustolovskega duha in je seveda hotela nekaj drugega:) Pa je mami prišla na svoj račun, hehe.

No, pa tole je bil tudi hit in se je bilo nujno treba slikat! Mimogrede, ob Ljubljanici imate urško in povodnega moža, kjer se tudi lahko slikate in imata punci že dooolgo obljubljeno (pa vedno ali nimamo s sabo fotoaparata ali pa se nam nekam strašansko mudi (navadno k zdravniku)...)