Srečen božič

 ... vsem, ki ga praznujete in lep miren praznik vsem, ki ga ne:) Takole smo ga "praznovali" mi:) ne vem, če se to šteje pod praznovanje, je pa vseeno nekaj, česar ne delamo vsak dan - no, v bistvu tega nismo naredili še nikoli:D.

Naša prva "chaucherie" - bogato obložena deska z raznimi delikatesami...

Dostikrat smo za praznike pri dediju, vsaj kak dan. In on ima rad kruh in meso. Mi imamo radi zelenjavo. On ni tako navdušen nad okraševanjem in prazniki kot mi;). Ampak z malo domišljije, se da vse mogoče skombinirat;). Tako da ni nekaj strašno posebnega, ampak vseeno je;). Da mu ne okrašujemo stanovanja, smo se odločili okrasit hrano:) To ga ne bo motilo, mali pa bojo vseeno imeli svoj praznični občutek:)

Hiška iz namaza je nekam nizka, ker je krožniček bolj globok, ampak dobra je bila vseeno:)

Na Pinterestu že dobesedno leta občudujemo te umetelno naložene deske, polne delikates in lepo izrezljane zelenjave... Letos pa smo jo prvič naredili sami:). Rožice iz salame in pršuta, hiška iz doma narejenega liptaverskega namaza in salame za streho... pa kup narezane zelenjave in sira okoli:)

Rožice iz salame so zelo enostavne za naredit - če koga zanima, naj pove;)

 

Za tole reč ne rabite nič posebnega, nič strašno dragega ali fensi: salame in pršuta tu ni veliko - ker vem, da ni fino, če ostaja na zraku, sem bila rajši bolj varčna pri mesninah in toliko bolj radodarna z zelenjavo - ker to vedno takoj požremo in vem, da ne bo ostajala:D. Za vegije lahko naredite streho tudi iz korenčka recimo - ali sira. Za vegane vzamite tofu namesto skute in naredite kak veganski namaz, pa pač več zelenjave in kaj jaz vem, kaj vegani jejo na kruhu namesto sira in mesnin - že tako se ne spoznam na mesnine:D. Ampak z malo domišljije se marsikaj da:).

Novoletna smrečica iz polnjenih kruhkov, pesta, češnjevih paradižnikov in sira.

In zraven sem spekla naš zdaj že tradicionalni kruhek v obliki smrečice - naredim testo, ga razdelim na toliko delčkov, kolikor jih želim imet za smrečico, v vsak košček damo eno malo mocarelico, oblikujemo v kroglico in jih zložimo na pekač v obliki trikotnika z dvema kroglicama za deblo spodaj.

Kruhova smrečica v nastajanju...

Kruhek spečemo in premažemo s pestom ter okrasimo s češnjevimi paradižniki (za okraske), naribanim sirom (za tla) in še eno kroglico mocarele za zvezdico na vrhu smreke.

Spomini v nastajanju - skupno okraševanje delikatesne plošče...

Dobra stran takih kosil je, da lahko otroci pomagajo, da malo počakajo, da lahko narediš testo vnaprej, greš ven na zrak in ko prideš, samo še sestaviš vse skup... In medtem ko se peče, zložite skup desko... in vsi radi pomagajo, ker je zanimivo, ker se lahko umetniško izražajo, naredijo potko iz sira, rožice iz salame, karkoli pač... saj veste, da se otroci radi igrajo s hrano;). No, ne samo otroci;)

Praznično kosilce:)

Lepe praznike vsem skupaj!

Makroni

Zadnjič smo bile vse punce bolane, doma, nič pametnega nisem mogla počet... In sta punci (leže) listali knjige in spraševali: "Mami, kdaj boš pa to naredila?"

Pa sem si rekla, k vragu, nikoli nimam časa za makrone... danes tako in tako ne bom nič naredila... Pa jih naredimo! In smo jih:)

In to ne malo, haha:D... Smo jih lahko celo nekaj razdali:) Kar je prava redkost zdaj, ker navadno vse zgine preden bi lahko komu kaj dali;).

Niso ravno popolni, ampak za prvič sem zadovoljna - pa dobri so tudi bili:).
 

Zabava za rojstni dan

Če slučajno niste opazili:D, smo bili zadnji dve leti v pandemiji, ko je bilo vsakršno druženje prepovedano, zato nismo imeli naših klasičnih zabav za rojstni dan. Zato imamo zdaj malo za nadoknadit... Ja, vem, čudni smo;).

Maladva sta se odločila, da bi rada praznovala vse zamujene rojstne dni, zlatolaska je praznovala svojih 12 let, čaka nas še zabava za 13. rojstni dan, januarja pa bo stara 14. Tole tukaj pa je zabava od malega princa - za njegov 9 rojstni dan - mali pa bo januarja star 11:D. Ampak hej, zakaj pa ne - navsezadnje so med pandemijo bili res prikrajšani za vse tole... 

Zaželel si je gozdno zabavo, kjer bo glavnina zabave "tekma" med dvema skupinama otrok, kdo nabere več kostanja, ki ga bo nato oči spekel na žaru zunaj (skup z ostalo hrano). Spekla sem kekse v obliki gozdnih živali in listov (ti so narejeni kar na roke, brez modelčka, so bili na koncu najlepši:D)

In ker je bila glavna tema kostanj in gozd, sem mu spekla kostanjevo torto v obliki brezinega debla

- mali namreč ni tako nor na čokolado (ja, pa v tej družini, si morete mislit?), zato vse tiste krasne torte v obliki debla iz Pinteresta odpadejo, saj so vse po vrsti čokoladne. Ampak obstajajo tudi bela drevesa:)

Oči je kot obljubljeno spekel kostanj na žaru, punce pa smo naredile še kruhke v obliki listov, ki jih je prav tako oči spekel na žaru. Pa še koruzo od babi:).

Ko smo prišli do torte, je bila že trda tema, na vrtu nimamo luči, zato smo se znašli s svečkami in čelko:) Pa ni tema nikogar kaj prida motila:)

Mali je najprej hotel naredit pinjato v obliki kostanja, vednar sem slabo namešala lepilo za tapete in je bila premehka. Ker se je za zabavo precej na hitro odločil (v četrtek, da bo v soboto;)), ni bilo časa naredit še ene. Pinjate zdaj delajo sami, to je plus, ko otroci malo zrastejo, če si jih prej ves čas toleriral zraven ob pripravah;). Nekoč postanejo koristni, hehe;)

No, ampak ker ni bilo pinjate, se je mali odločil, da bo dal bonbone v balone, ki jih bojo ciljali z doma narejenim lokom in puščico, ki smo jo nekoč našli v gozdu (blizu našega gozda je lokostrelsko strelišče in včasih se najde kaka puščica).

Toplo priporočam zabave zunaj! Ja, celo ko smo živeli v bloku, sem organizirala zabave na travi pod blokom, če se je le dalo:). Prednosti zabave zunaj:

- veliko manj čiščenja in nevarnosti, da se razbije kakšna sestricina najljubša skodelica
- otroci so zunaj bolj sproščeni in srečni
- ne rabiš veliko organizacije, da "se dogaja"
- drugi starši bojo verjetno veseli, da so otroci malo na zraku
- v naravi se bolj povežemo, tvorijo se nam dobri hormoni, skratka super duper je za naše zdravje;)

In nenazadnje so te zabave poceni - kar morda v trenutnih časih ni tako zanemarljivo... Domači keksi, domač kruhek in malo zelenjave - to si nas večina lahko privošči! Nabran kostanj je pa tako zastonj;). ne rabite plačevat za prostor in dokler so tako lepi dnevi, se res še da.

Predvsem pa je otroko strašno všeč! Otroci so radi zunaj - ja, celo zdaj, celo ta generacija! Kako vem? Ker sem slišala, kako so si govorili, kako je bila ta zabava super in da je boljša od nevemkatere... Pa ni bilo nič posebnega, vse skup je bilo narejeno v enem dnevu, saj več tako nisem imela na voljo za pripravo;). Otroci ne rabijo blišča, rabijo čas, naravo in malo divjanja;).

 

Jedi iz gob

 Kot sem zadnjič pisala, smo šli nabirat gobe - in bili precej neuspešni. Vendar se je po tem očija usmilil njegov sodelavec in tako so šli nabirat gobe na njegove skrite kotičke, daleč stran od preobremenjene Ljubljane (oči je vzel s seboj še 2/3 otrok). Midve s temnolasko sva imeli delo in se tokrat nisva mogli pridružit, ampak oni pa so bili tokrat zelooooo uspešni!

Gobji ulov... Kar lepo, kajne?

In seveda smo potem kar nekajkrat jedli gobe in še kar nekajkrat jih bomo - ker smo jih precej zmrznili:) - toliko celo mi ne pojemo;)

Ponosni alfa samec s svojim ulovom:)

Pa sem se spomnila, da bi mogoče komu pomagal seznam, če tudi naenkrat nabere veliko gob:

- gobe z jajci, klasika pač;) - nam je najbolj všeč z jurčki
- ajdova kaša z gobami - slovenska jed, dobra in omamno dišeča, spet najboljše z jurčki
- pohane marele - to babi rada naredi
- na ponvi ali žaru popečene marele - najljubša gobja jed malega princa
- šampinjoni na žaru ali ponvi, v katere daš malo smetane in košček plesnivega sira - obožuje temnolaska
- domače testenine z lisičkami - prirejen recept po Jamiju in moja najljubša gobja jed
- gobova juha - super, če imate različne gobe, saj je najboljša iz različnih
- juha iz tintaric - to je delala moja mama, mi nismo bili najbolj navdušeni, ampak mogoče ima kdo rad
- ajdovi žganci z gobovo omako - zlatolaskina najljubša jed - kot vidite ajda in gobe lep pašejo skup
- pica z gobami - sicer jih ne boste veliko porabili, če se vam pa ravno par gobic valja, je pa super
- slana pita (quiche) z gobami - pri nas vsi obožujejo slane pite
- gobova omaka in riž ali testenine - možno jo je naredit iz praktično katerihkoli užitnih gob - no, v teoriji jo je možno naredit tudi iz strupenih gob, vendar upam, da nikogar toliko ne sovražite, da bi rabili ta recept;)

Čeprav nisem mogla zraven, je pa njihovo gobarjenje navdihnilo tole ilustracijo:)

Kako pa vi najrajši jeste gobe?

Letošnje Valentinovo

 Ker ste tu v glavnem same stare znanke tega bloga, verjetno že vse veste, da nisem ravno posebej romantično bitje. Sem praktik, rada imam, če mi človek POKAŽE, da me ima rad, naredi kaj, kar mi smrdi, mi vzame kako breme, naredi kak opravek, itd... Vem, čisto neromantično - nikoli nisem bila posebej romatična: se mi pa zdi, da 3 otroci tudi prispevajo k temu, da mami več pomenijo opravki, ki jih naredi on namesto tebe:D. Kaj mi pomaga zlata ura na vodomet, ki jo bom pol sama tovorila, ko bom razvažala otroke? :D

Ker delam izziv 100 dni živali, sem si za Valentinovo izbrala dva laboda v zaljubljenem plesu... Več o monogamiji ptičev in kako jo znanstveniki definirajo, pa sem razpredala na IG, v to objavo ne paše, je pa zanimivo/hecno.

 

 

Mogoče sem čudna, mogoče imava srečo, da imava zelo podobne ljubezenske jezike (sva šla včeraj  delat test, prav zabavno, hehe, glede na to, da zelo rada obdarujem svoje ljube in da mi je tudi všeč, ko mi dajo kaj in imam vedno listo želja, sem pričakovala, da bojo darila kje visoko na seznamu - dobila sem pa 0% - nada, zero:D) Ja, no, v primerjavi z drugimi rečmi, mi res niso tako pomembna. 

Lubi je komentiral, da ima prav srečo, da nisem na to mahnjena, ker da mi nikoli nič ne da. Meni se sicer ne zdi tako - vedno mi da darila za rd in dedek mraz jih tudi vedno prinese, pa tudi sicer mi večkrat dobim kak cuker, ker ve, da imam to rada (saj pravim, da sem praktična:D). Res pa nisem mahnjena na stvari, ki jih ne moreš uporabit - ne želim si draguljev, rezanih rož in podobnega. Z velikim veseljem prepustim take reči ljudem, ki jim to pomeni (vem, da jih ni tako malo, ker te industrije niso ravno male;). Tudi se mi ne zdi čisto nič narobe, če si nekdo želi to - in razumem, zakaj - ljudje si navadno želijo take reči zato, da bi lahko čutili, da so oni pomembni - da dobijo darilo ne zato, ker je nekaj uporabno, ne zato, ker bojo to kdaj uporabili ampak samo za svojo srečo/veselje v tistem hipu. Čisto štekam, samo mene pač osrečujejo uporabne stvari bolj, pa če je uporabno, me lahko osreči še kasneje;).

Mala nama je naredila čestitki in napisala točno to, kar sva rabila - vsakemu drugače, seveda.

 

Kaj je torej namente objave - razpredat o neromantičnosti? NE, namen je, da bi ljudem, ki si mogoče ne želijo klasične valentinove obravnave, ki mogoče ne marajo rdečega vina, niso za fensi restavracije, jih čipke žgečkajo in si nikoli ne želijo diamantnega prstana ali ogrlice... no, da bi nam, čudakom, dala alternativo. Ker zdaj je tako, da če nisi za tisti kič, potem pa moraš bit proti valentinovemu, ne smeš si nič želet in vse skup se ti mora zdet brezveze. Ne razumem, zakaj.

Valentinovo lahko izgleda tudi drugače, lahko si ga naredimo luštnega po svoje:). Malim letos nisem dala nič - ok, čigumije in pistacije, če to štejete:D. Ampak njim je bilo čisto fajn, glavno, da je rdeč prt na mizi in rožica (lončnica, božična zvezda izpred žnj let, ki še kar nekak životari pri nas, prestavila sem jo dobesedno za 1 m iz okenske police:D Saj pravim, da malenkosti štejejo). In vsi imajo radi čigumije (doma jih navadno nimamo oz. jih skrivava, ker gre meni čikanje na živce in nočem bit sitna mama, ki bo skoz težila, da naj potiho žvečijo:D). Lubi je šel v trgovino po bučke za kosilo, ker ve, da obožujem bučke in ker jih zdaj nikoli ne jemo, saj niso v sezoni in jemo to, kar dobimo od babi, zelenjavo, ki prezimi, zato nam vsem (vključno z njo;) por že skozi ušesa gleda, hehe. Vsi se strinjamo, da na spliošno rajši jemo bio zelenjavo kot da kupujemo neko uvoženo iz Španije, je pa zato posebno kosilo, ko pozimi jemo bučke s plesnivčkom:) - pa še on je kuhal, hehe:). Meni je prinesel še liči, ker pač obožujem sadje in tega res redko jemo in vsakemu je prinesel še košarico jagod:).

Sama mu navadno ne dam nič velikega, včeraj zvečer sem mu pa dala 20kg uteži, ker je prejšnji set prerasel in rabi večje:). Vedela sem, da bo trajalo, preden se bo kdo od naju spravil do BTCja, zato se mi je zdel ta dan super izgovor:). Čudil se je, kako sem jih lahko prinesla gor, ampak sva oba hitro ugotovila, da precej več nesem, ko pridem iz trgovine:D (otroci rastejo in vedno več pojejo, pa že pred leti smo pojedli po 20-30 kil sadja in 80 jogurtov:D). In je bil zelo vesel, čeprav vsekakor ni romantik ali nikoli ni bil hud pristaš valentinovega. Ampak nekak je tudi sam ugotovil, da je v bistvu luštno, ko je en dan malo drugačen - tudi če je nek trapast dan.In vsak izgovor je dober za kako sladkarijo (uf, ravnokar sem se spomnila, da v zmrzovalniku še čakajo čokoladne kroglice, (ki sem jih naredila včeraj), da jih oblijem s čokolado... Ok, bo pa danes dobil, hehe:)

Hočem rečt, da si lahko praznike naredimo po svoje - tako da nam bojo všeč! Poglejta, kar obema pomeni - če se oba rada crkljata (kot midva), se crkljajte, če rada gledata kak film skup, ga potegnita z neta in se zabarikadirajta na kavču. Če rada skup trenirata, trenirajta (karkoli že trenirata;). Če rada gresta v savno ali uživata v kopeli, naredita to! Ni treba, da je klasika, ni treba, da je fensi, ni treba, da se mora kdo za to zrihtat, če se nobenemu od vaju ne da rihtat;). In ko smo ravno pri tem - vse to lahko naredite tudi danes, ko ni Valentinovo, pa boste največji uporniki, hehe;).

Leto tigra

O tem, kako lahko praznujemo kitajsko novo leto, sem že velikokrat pisala. Letos je leto tigra, zato sem ga narisala:)

Leto tigra... da vidimo, kaj bo prineslo...

Mi vedno jemo kitajsko hrano s palčkami in lepo v stilu pogrnemo mizo. To je naš minimum. Ampak če ste zelo zaposleni, lahko tudi naročite kitajsko hrano, da pride k vam... Če koga skrbi, da je že zamudil, ker se je kitajsko novo leto začelo 1.2., naj vas pomirim, da praznovanja trajajo 15 dni, hehe, tako da imate še čas jest kitajsko hrano in se izživljat z raznimi azijskimi vragolijami;)

Vedno vedno skuhamo nekaj kitajskega za lunarno novo leto - ne kompliciramo vedno z domačimi cmočki (jaozi/potstickers) kot letos, včasih je samo vok in riž;)

Če ne drugega si pa nabijajte Eye of the tiger od Tine Turner, hehe:) Če hočete brat več o kitajskem novem letu, sem se razpisala tu (v ang), če bi radi videli, kako smo praznovali pred leti pa tule in tule (v slo).

Otroci kuhajo

Se spomnite, ko sem pred leti pametovala o tem, kako je treba otrokom pustit, da pomagajo v kuhinji, da bojo to (upam) počeli tudi, ko bojo večji in dejansko v pomoč? No, izkazalo se je, da sem imela kar prav - vsaj pri mojih tamalih je to delovalo... Zdaj sta si maladva (9 in 12 let) namislila, da bi vsak teden enkrat kuhala - in to vsak posebej - torej imam v teoriji rešeni 2 kosili :)

Seveda sem bila takoj za, pod nekaj pogoji:

- kdo kuha, pospravi za sabo (tako kot jaz - kar se naserje med kuhanjem, ne loncev po tem). V šoli pri gospodinjstvu imajo eno fajn učiteljico, ki jih je isto učila in sem ji še zdaj hvaležna za to, da se je to skladalo, hehe;)

- kuhamo iz stvari, ki jih imamo za porabit ali pa če sami zrihtamo, česar ni (gremo v trgovino ali na tržnico), plačava midva (čeprav po pravici povedano jim je to čisto vseeno in včasih kar sami na tržnici kupijo nekaj, kar jim izgleda dobro - v glavnem sadje, zadnjič  je pa mali kupil očiju klobaso:)), samo oni morajo ali it ali pa dat pravi čas na seznam, da kupiva, kadar sva v trgovini.

 

Par trikov/nasvetov:

Da stvari tekoče delujejo, se je dobro prej zmenit še za jedilnik - kjer seveda otroci sodelujejo s predlogi in jih če se le da, upoštevate;). Mi planiramo jedilnik navadno ob nedeljah - pogledamo v hladilnik, kaj imamo za porabit, zbiramo predloge (za jedi iz teh sestavin), potem pa se odločamo glede na ostale stvari, ki se nagrmadijo tisti teden. Imejte ob planiranju kosil za naslednji teden zraven urnik za vse člane družine (kaj ima kdo kdaj) - rabili ga boste več kot si mislite... "Ta dan ima x otrok to in mora jest prej - torej lahko kuhaš, če bo kosilo na mizi do xy časa... Ta dan ne moreš kuhat, ker imaš ti to in to. Ta dan se nam bo zelo mudilo, lahko nekaj zelo enostavnega. Ta dan je čas, kuhaj, kar hočeš. Aha, hočeš kuhat gravče na tavče, torej moramo dat prejšnji dan namočit fižol in računaj, da se dolgo kuha" itd itd... Vem, da se sliši malo štorasto mislit na vse to, ampak če hočeš imet vsak dan skupno kosilo (in to pri nas vsem veliko pomeni, sploh otrokom) in ljudje delajo in imajo še kak hobi ali šport (vsak kaj)... potem skoraj ne gre durgače - vsaj jaz ne znam...

Zakaj tako kompliciram, a ni dovolj že to, da hočejo sami kuhat? No, poleg tega, da sem nagnjena k takem kompliciranju:D, zato, ker rada vnaprej predvidim in če se le da, tudi rešim, potencialne probleme... Vem, da če bi morala starša vsakič, ko bi maladva kuhala, pucat za njima še 2 uri, bi imela kmalu vsega dovolj. Vem, da bi se potem hitro kje našel kak izgovor, zakaj pa ta teden to ne gre. Vem, da bi ob kakem napornem dnevu težko bila oba vsa vesela, da je kosilo na mizi, če je pa kuhinja raztur, saj je lažje skuhat neko malenkost (ala testenine s paradižnikovo omako, ki sva jo itak že vložila poleti:) kot pa spucat za otroci... In potem bi bila midva sitna, otroka pa razočarana, saj sta vendar skuhala, midva pa takole... In potem bi vse tole padlo v vodo. In maladva bi bila žalostna in midva nataknjena in na koncu bi bili vsi jezni en na drugega.

To se da rešit - vnaprej:). No, vsaj malo;). Z malimi se večinoma fajn razumemo, ker sem navajena, da jih obravnavam kot brihtna bitja, s katerimi sem lahko iskrena (vsaj v takih malenkosti pa res, no!) In tako jim čisto tako povem: "Ljubi moji, meni se zdi super, da hočete kuhat, ampak če me potem čaka raztur od kuhinje, potem si tega ne bom čisto nič želela." In se strinjajo in jim je jasno. In so za! Saj se dostikrat kaka reč izmuzne ali pozabi, ampak hej, trudijo se pospravit za sabo, včasih pospravijo v nulo! In kar je še pomembnejše: vidijo, kako težko je med kuhanjem še pospravljat (in potem pač pospravijo po tem ali pa so hvaležni, če jim pomagam pri pospravljanju) in so potem dejansko čisto res veseli/hvaležni, da mama ne pusti vsega nasranega, kadar ona kuha (sem navajena sproti pospravljat)... 

Če jih vključite v celo reč od začetka do konca, potem bo vse skup všeč vam in njim in naučili se bojo veliko več kot pripraviti par receptov (to dejansko ni taka reč, vse ostalo je težje)... Naučili se bojo:

- planirat hrano tako, da je ne mečeš stran, kar se mi zdi, kot zavedni naravovarstvenici, prav že čisto iz tega vidika - in iz spoštovanja do živali in rastlin, ki so umrle zato, da jih mi pojemo. Nič ni v osnovi narobe s tem, je pa narobe, če stvari zgnijejo in so torej umrle brezveze (vem, mikrobi se ne bi strinjali, ampak nekje moraš potegnit mejo:D). In če je zelenjavo pridelala babi, se je še mučila brezveze in tega pa res nihče noče. Tega ne rabimo pridigat, to nekak samo pride... ko vidijo, kako delaš s hrano in ko se pogovarjaš o njej... In baje naj bi to pomagalo tudi pri zmernosti - da se ne nažiraš, če vidiš v tem bitja, ki ti pomagajo živet - ne vem iz izkušnje, ker nihče nima prav takih težav, ampak škodi pa verjetno ne... Pa glede na podnebno krizo, ki prihaja, jim bo ta lastnost mogoče prišla še kako prav, ker ni nujno, da bojo imeli tako obilje hrane, ko odrastejo... Če bo vsega več kot dovolj, super, je pa fino, če znajo preživet in se fajn imet tudi z manj:).

- da moraš prekleto dobro gledat, kaj vse rabiš, da imaš potem vse, kar rabiš pravi čas tam -> torej se bojo naučili načrtovat vnaprej - to jim bo prišlo še marsikje drugje prav, ne samo v kuhinji...

- da moraš bit včasih v kuhinji presneto hiter in če ti to še ni tako zelo prišlo pod kožo, je boljše, da si vse vnaprej pripraviš (pa smo spet pri prejšnji točki;)

- da je kuhanje kar naporno oz. stresno (mali zdaj zelo občudujejo, kako lahko kuham z njimi zraven .- ker sami hočejo imet mir pred sorojenci - kar razumem;) imam pa malo več prakse, pa se da;)) ampak tudi zelo zadovoljujoče, ko postrežeš, kar si naredil svojim ljubim. So ponosni in z bleščečimi učki čakajo na odzive ostalih članov:). Prav luškano! Toplo priporočam:)

 Še to: ko oni kuhajo, jim pustite, da RES kuhajo! Ne da samo narežejo zelenjavo in zmešajo sestavine v posodi! Pustite jim, da mešajo hrano, ja, tudi, ko se kuha na plinu in se lahko prismodi;). Parkrat boste jedli zažgano, potem bojo pa otroci tudi dojeli, da je treba hitreje mešat, saj niso tako blesavi, no;). Ok, vi nalijete vrelo vodo, ampak to je to... Če imate najstnike, pa še to ni treba! Otroci imajo radi občutek, da so res SAMI nekaj naredili - če se le da, jim pustite in ja, bojo delali napake, ampak ker niso neumni, se bojo iz njih naučili. In zažgano kosilo se ti veliko bolj usede v spomin kot mamino teženje, da je treba mešat;). Ko bojo videli rahlo nakremžene obrazke svoje družine, jim bo jasno, da bi bilo mogoče drugič fajn nekaj drugače;). In dejansko se zelo hitro naučijo! Moram priznat, da zdaj že prav dobro kuhajo!

PS: na slikah so (z izjemo posode, na kateri jaha škratek,) samo jedi, ki so jih naredili mali čisto sami! Dejansko so sposobni veliko več, kot jim navadno damo možnosti;).

Kosila na kampiranju

 Na taborjenju ali kampiranjem z avtodomom smo glede kuhanja majčkeno bolj omejeni kot doma... Verjetno se vse da, če se hoče in smo ugotavljali, če bi šli za dalj časa, bi lahko delali tudi raviole, če bi testo valjali s kakim bidonom na deski za rezanje zelenjave:D (ko sva bila še brez otrok, sem nekoč delala mini raviole, kjer sem krogce testa rezala z zamaškom od radenske - bili so res miiiini - tega ne priporočam za družino z otroki:D) - tako da - ja, vse se da... ampak tako, za krajši čas in za takrat, ko si ne bi rad kompliciral življenja... pa je fino imet en majčken seznamček idej za kosila, ki jih lahko enostavno pripraviš, za katera ne rabiš veliko plina in so seveda hitro gotova... In mimogrede - vsi ti predlogi so zelo prijazni do vaše denarnice, tako da se vam ne bo treba še za kosilo zapufat, če se boste že za kamper (ali izposojo):D. 

Kuhanje v mini kuhinji niti ni tako težko kot se mogoče komu zdi... Edini trik je, da pripravljaš hrano drugje (torej na mizi - kar je sploh super, če ti režejo zelenjavo drugi;)

Vem, vem, "saj lahko greš v gostilno, kaj kompliciraš"... Ampak: tam ni tako dobro, tam moraš čakat, da dobiš, tu pa se ustaviš in si skuhaš, v 10-20 minutah je gotovo, tam je lahko dolgčas, tu pa vsi skup malo pomagamo, pa potem ko se kuha, razsajajo okoli in hitro mine, tam je dražje, tu res poceni, tam je več pogretega, tu je bolj sveža hrana, tam nimaš na izbiro tega, kar ti srce poželi, tu pa, če malo planiraš, ko greš v trgovino... skratka - nič nimam proti gostilnam, samo kaki hudi gostje pa res nismo, ker smo pogosto malo razočarani, kadar že gremo;). 

Res je pa potem posoda za umit... Ampak pri nas noben ne bi zamenjal...

Torej: kaj si lahko na hitro in enostavno pripravite na kampiranju:

- tortille - kupljene tortilje, ki jih samo pogreješ v velikem loncu (nismo imeli ponve, pa je tudi to šlo), zraven paradižnikova omakica (mi smo dali kar tako za testenine, ker rabimo večje količine;), konzerva koruze, nariban sir (če nimate ribežla zelo praktično;), namesto doma narejene fižolove omake/namaza, smo pogreli kar Naturetin pasulj (nima not nič strupenega in je za kupljeno hrano prav dober) - malo bolj nasiti kot samo tortilje pa paradižnik:D, pa seveda sveža narezana zelenjava: paradižnik, kumare, paprika,... Nič zelo nezdravega, nič, zaradi česar bi kakšno mamo srce bolelo, da to pita svojim otrokom (ok, tortille imajo kup Ejev not in jih (tudi zato - poleg okusa) sicer ne kupujeva, ampak od enkrat na kampiranju res ne bo nikomur nič;), nič česar ne bi jedli, bogata pojedina in imaš občutek, da ješ razkošno, čeprav ni nič dragega.

Tortilje so fajn, ker si jih lahko vsak sam sestavi...

- testenine s paradižnikovo omako - to lahko kupite že narejeno ali prinesete svojo od doma in samo pogrejete (Barilla ima fajn omake, Naturetina je tudi ok, samo v malem kozarčku je), ker pa je za nas 5 to nekak premalo, sem zraven naredila še bučke z omako iz sira z modro plesnijo - posebej za mojo temnolasko, saj to jed obožuje... *en nasvet, če boste testenine kuhali na kakem bolj švoh plinu, ki rabi celo večnost, da segreje vodo - kupite dobre testenine - mi smo tiste dvakrat zavite polžke, ki jim včasih rečejo navihančki - od Mlinotesta - te se ne bojo tako hitro razkuhale, če bojo dolgo čakali v vodi, ki je pod vreliščem (tudi Barilla bi bile verjetno ok). Slabe testenine (ki jih sicer ne promoviram, ampak se zgodi, da jih pač imaš) lahko dobro skuhaš samo doma, v ogroooomn količi res vrele vode, na plinu, ki zeloooo hitro spet zavre vodo (po tem, ko v lonec streseš testenine), sicer bojo ali trde ali razkuhane... Tako da za kampiranje rajši vzamite dobre testenine - te se ne razkuhajo tako hitro:).

Dejansko lahko na kampiranju ješ ravno tako bogato kot doma (če nisi ravno navajen, da mora bit vsak dan goveja župa za predjet:D - ampak pri nas je nihče ne mara preveč, tako da... imamo rajši testenine)

- riž z zelenjavo in satay omako (kikirikijevo maslo in sojina omaka). Riž je hitro gotov, omaka pa tudi.

- kuskus z neko omako - kuskus je super, sploh če imate vodogrelec, pa tudi sicer - samo poliješ čez vročo vodo in to je to; če dopustujete v dalmaciji, očupajte kak grm rožmarina ali origana prej, pa dajte to med kusku, dobi fajn vonj. Tudi rezina limone paše, če jo imate.

Mogoče komu to izgleda manj vabljivo kot gostilna - ampak nam je tole veliko ljubše - dobra hrana in čista svoboda:)

- azijski vlečeni nudli ali stekleni rezanci - to je prav tako oboje zelo hitro narejeno - in neka ala vok omaka zraven - na male koščke narezana zelenjava se bo hitro pocmarila in ne boste porabili toliko plina - to je tudi razlog za kitajsko kuhinjo - oni nimajo toliko gozdov kot jih imamo v Evropi in pri njih je bilo gorivo zeloooo dragocena reč - tisti bambus hitro zgori... zato so izumili kuhanje, kjer porabiš zelo malo toplotne energije - oz. je zelo hitro gotovo.

- pasulj iz konzerve in kruh - najenostavnejše, ampak vas bo nasitilo

- kupljeni ravioli, če jih vaši otroci jejo (mi smo jih razvadili z domačimi in zdaj ne marajo kupljenih:D)

- mineštra s stročnicami iz konzerve, seveda (nihče pri zdravi pameti ne bi šel ob lačnih otrocih na mini gorilničku kuhat fižola:D) - mini testenine, na male koščke narezana zelenjava in stročnice (fižol ali čičerika na primer) pa se hitro skuhajo/pogrejejo

- žar - seveda:) Če ga imate s seboj v kamperju ali avtu in je sončno vreme ali ste našli kak odprt prostor pod streho, uživajte! Pri nas ne smejo manjkat marinirane pečene bučke in kruhki "naan" (v bistvu katerikoli ploščati kruhki, samo da so sveže narejeni - testo za kruh dejansko ni tako problematično kot bi ga nekateri radi naredili;) - vse skup je narejeno, preden lubi žar zakuri:), zraven navadno naredim pomako iz skute, kisle smetane in zelenih začimb (kar pač imam (bazilika je najboljša, origano je tudi super, olive tudi pašejo), pa seveda kaka solata zraven (paradižnik in kumare super teknejo). Pa ajver, včasih še majoneza, mogoče gorčica... Meso je pri nas "optional" oz. bolj redko na jedilniku, včasih pa se na žaru znajde kakšna riba, ki jo ulovita fanta.

- palačinke ali  šmarn (šmorn za nekatere): če imate ponev, lahko naredite palačinke, šmarn ali c(es)arski praženec pa se da naredit tudi v navadnem loncu. Zraven kaka marmelada in sadje ali solata, pa ste za silo pokriti.

- frtalja - to so nekakšna umešana jajca z zelenjavo - dobro, nasitno, ne rabi veliko sestavin in lahko narediš na enem plinu. Če ni nič drugega, lahko zraven ješ tudi kruh. Sama zraven dostikrat naredim kako zelenjavno omakico, da je vse skup bolj sočno (imamo radi sočno hrano).

*Zajtrki in večerje so bolj enostavni, sploh če imate hladilnik, kamor lahko pospravite sadje, jogurt, razne namaze, ribice v konzervi (če imate radi ohlajene), marmelade, jajca itd... Če hladilnika ni v bližini, pa vam ostane kruh, tunela, marmelada - če ne boste dolgo na poti, kaka pašteta, če jo celo zmažete, ribice, sadje, ki zdrži ali si doma skuhate trdo kuhana jajca, če jih imate radi... In če pojeste cel jogurt, ga pač kupite v bližnji trgovini, ko se peljete kje mimo. Ali pa kak rogljiček (oči nam je še ene dolžan, saj je naredil tako reklamo zanje, da smo se skoraj vrnili v 20 km nazaj ponje, pa nismo bili ravno prepričani, da v nedeljo ta pekarna dela:D) ali kaj podobnega...

Dober tek, doma ali v naravi!

Nizkokalorični čokoladni sladoled

  Zadnjič sem pisala o nizkokaloričnih sladoledih, primernih za vse živo (vegane, alergijke, hujšarje, zaskrbljene mame in podobno svojat), pa me je ena prijazna bralka vprašala, če imam mogoče kako tako nizkokalorično čokoladno varianto...

Jaz da ne bi imela čokoladne variante, haha:D? Čokoladni sladoled je moj "staple" - ne vem, kako se temu reče v slovenščini - osnovna hrana, od katere živiš;) - tako da seveda se mu niti pod razno nikoli ne mislim odpovedat, če ne bo to res nekomu nekaj hudega delalo. Ampak dokler je to dokaj nedolžna razvada, toliko časa... no, bom jedla čokoladni sladoled. No, med hujšanjem vsekakor, to ni razlog proti čokoladnemu sladoledu, tako hudo pa še ni bilo, kljub vsem zlomom in koroni:D. Sploh vse raziskave pravijo, da če hočeš nekaj delat dalj časa, potem si ne smeš vzet hrane, ki jo imaš najrašji in jaz sem ta izsledek vzela res smrtno resno:D.

Ja, vem, tole ni čokoladni sladoled, ampak tega dotičnega nisem nikoli slikala, tu pa ni banan za dobit, tako da se boste morali zadovoljit s slikico lučk;)

Za nizkokaloričen čokoladni sladoled rabimo blender ali palični mešalnik in zmrznjene banane  - torej jih moramo vsaj pol dneva prej olupit in narezat na koščke, če imamo radi svoj blender;). Za čokoladni okus dodamo grenki temni kakav (kakao) v prahu (najboljši je Krašev; zelo rada imam Gorenjko, ampak kakav je pa vsaj nam najboljši Krašev, je bolj temen in bolj intenzivnega okusa). Pa nek čokoladni namaz (ja, vem, vse čistunke se bojo zgražale, da to vendar ni nizkokalorično, če daš not tunelo, linolado oz. nekaj takega... ampak zadeva je še vedno precej nizkokalorična, vsaj za sladkarijo, sem šla posebej izračunat in pride med 116 in 147 kcal/100g, kar je zelo v redu ;). Je precej manj kot kake žitne ploščice ali razni sojini jogurti "s sadjem":D. za vse pametne;). * Če kdo želi izračun, lahko prilepim v komentarju, tabelice blogger malo po svoje lima not, pa verjetno večina zaupa, da sem znala zračunat, pa vas nisem s tem matrala:D. 
Torej recept: 

NIZKOKALORIČNI ČOKOLADNI SLADOLED

cca 400 g zamrznjenih koščkov banan (mislim, da so to cca 4 banane, lahko pa tudi samo dve, če imate tiste ogromne)
cca 20 g grenkega kakava
cca 2 žlici čokoladnega namaza (nam je všeč linolada ali pa domača "tunela") - lahko daste več ali manj, po okusu - sama sem dala med 30 in 70 g linolade (sem delala večkrat;) in je bilo vedno dobro:)
cca 50 -110 ml mleka, da se lažje zmiksa, to je od 3-10 žlic približno - kot vidite, res ni treba bit natančen:D

Vse te mere niso preveč "haklih", torej lahko kaj prilagodite:

- lahko dodate malo več mlekače imate rajši mehkejši sladoled ali imate zelo globoko zamrznjene banane ali švoh blender,
- če nimate čokoladnega namaza, lahko daste not pest nekih oreškov in malo več kakava, pa bo vseeno za pojest;).
- če bi radi ultra zdravo varianto ali imate kake vegane ali alergijke na obisku, spustite čokoladni namaz in dajte mleko, ki ga smejo/jejo

*pro-tip - torej profesionalni nasvet:
če ima to kdo z namenom hujšanja ali za "svojo sladkarijo", priporočam, da si ob veliki rundi hitro napolnite par malih posodic (200 ml se super obnesejo) in ga imate za pocrkljat, kadar rabite. Ker sicer zadeva cela gre kar takoj, saj jo z veseljem napadejo tudi ljudje, ki nimajo nobenih posebnih prehranjevalnih idej ;).

Naj tekne bralkinemu možu in vsem ostalim, ki ga boste preizkusile/i:). Povejte, kako vam je bil všeč in kakšne variacije ste naredile, da širimo dobre ideje:)

In seveda, če poznate koga, ki bi rabil tak recept, ga pošljite na ta blog, mogoče najde še kaj uporabnega:).

Zdravi sladoledi - primeren tudi za hujšanje, vegane, alergijke,...

 Ne vem, če ste opazili, ampak zunaj je že kar toplo... Ok, vem, ja, za vse normalne je verjetno peklensko vroče;). Zame je prijetno toplo;). Ampak v tej prijetni vročini (ne me tako grdo gledat, no, mene pa potem celo leto zebe;) - no, v tej vročini paše sladoled! Veliko sladoleda! Itak vsi vemo, da ni poletja brez sladoleda! Roko na srce, tudi zime so bolj klavrne brez sladoleda, ampak poletje... to pa res ni to brez sladoleda! Ja, vem, nora sem na sladoled! Lahko bi živela samo od njega... Kar verjetno že vsi veste... saj smo delali že precejkrat celo domače kornete, ne samo sladoleda in lučk:D.

In ne samo jaz;) Vsi v naši družini smo nori na sladoled! Jemo vsakršen sladoled: kupljenega, domačega, naravnega, umetnega, lučke (tiste iz naše mladosti in tiste peklensko čokoladne in tiste umetne cukraste in z vsemi tažlethnimi E-ji), kepice, iz avtomata, sadnega, čokoladnega, čudnih okusov in kombinacij, politega s čokolado in mrvicami, v sladoledni kupi z goro smetane in tremi prelivi, v kornetu, v kozarcu, na krožniku v banana splitu, kakorkoli ga dobimo, ga pojemo; sladoledu se ne gleda v zobe;). Ampak najrajši imamo domač sladoled, ni ga čez tega! *Od kupljenih imamo radi vsakršne čokoladne lučke in Brrr in najrajši tistega na "kepici" v Kopru (čisto ob vhodu v njihovo tržnico, kjer imajo milijon okusov, tudi kar nekaj čokoladnih in velike kepice;), pa mangov in mandarinin sladoled sta tam zelo dobra. To je vedno plus. Ne tisti sladoledar na voglu, ampak tisti čisto nasproti parkirišča;).

Domač čokoladni sladoled je seveda poglavje zase... Ampak ta po pravici povedano ni tako zelo enostaven in zahteva majčkeno stanja za štedilnikom. In ker vem, da si tega trenutno ne želite (ja, imam jasnovidske sposobnosti, a nisem huda?;)... vam bi rada podarila par  zimproviziranih in zelo preizkušenih sadnih sladoledov, za katere vam ni treba čisto nič stat za štedilnikom in so narejeni v par minutah - dobesedno!

Poleg tega so tu POČITNICE in prihaja MORJE in z njim KOPALKE... pa ker je v temle koronskem letu baje večini ostal kak dodaten kilogramček, se mi je zdelo,  da bi mogoče komu prav prišel kak takle zdrav sladoled, ki ga lahko brez slabe vesti jeste in vam ga ne bo problem postrešt svojemu podmladku (ali pa oni vam, če so dovolj veliki;), saj je not dobesedno samo sadje in kak jogurt... nič nezdravega, torej. Je pa dober! In to zelo! in se sploh prileže v tej vročini! 

Za veliko mam je tudi važno, da otrok ne pitamo samo z umetnimi rečmi, sploh s tistimi umetnimi cukrastimi lučkami, ki jih ne smeš preveč pojest, če nočeš preveč časa čepet tam, kamor gre tudi cesar sam (uganite, kako to vem, smo to že vsi preizkusili pri dediju, ki je z njimi napolnil zmrzovalnik za nas, sladoledožere;)... *Mimogrede, cesarji - pravi rimski cesarji niso sami tam čepeli, to je bilo pri njih družabno opravilo!) Sem zašla:D. Ampak mame iz teh in podobnih razlogov ne bi rade pitale otrok s tem "strupom", kot bi rekla moja mama, ampak nekatere med nami pa hkrati ne bi rade prikrajšale otrok za sladoled. Zato je tu rešitev!

*Nekateri otroci so tudi sami mogoče navlekli kako kilo med korono (moram priznat, da sem bila letos kar malo zgrožena, ko sem videla slike razredov od tamalih... - doslej sem vedno mislila, da vsi skup močno pretiravajo in da ni prav veliko debelih otrok, saj jih sama nisem nikjer videla - videla sem male otroke, ki še niso debeli, saj so bili moji otroci mali. Ampak... vzamem nazaj... Z leti jih je res vedno več; v 3. razredu skoraj nihče, sem pa tja kakšen; v 6. razredu že 1/3, v 8. pa že 2/3... To je kar ogromno... Da je večina punc pri 13ih težjih od mene pri "rosnih" 43... In moram priznat, da sem vesela, da se mi ni treba s tem ubadat in da lahko pitam svoje otroke z vsem živim in se ne sekiram... Ampak... če bi imeli preveč kil, bi verjetno načrtno iskala manj kalorične recepte... No, na srečo jih je za sladoled res veliko! Smetanovi in kupljeni sladoledi znajo bit kar redilni in/ali nezdravi, razni domači sadni pa so bolj kot ne sadje in voda:D.

Dobra stran je, da ima veliko otrok zelo rado sorbete - to so sladoledi, narejeni na vodni oz. sadni osnovi - kjer not ni mlečnih izdelkov (ne mleka, ne smetane) in večinoma tudi ne jajc (v nekaterih sorbetih je beljak). Ampak v tehle receptih spodaj ni beljaka, je pa v nekaterih jogurt, vendar ga lahko nadomestite s sokom, če želite ali kakim rastlinskim jogurtom, če imate doma alergijka. Sorbeti imajo navadno več okusa po sadju, ker ga mleko ne zaduši in so zelo lepih barv, saj nič ne razredči živih barv sadja. Kdor pravi, da domač sladoled ne more bit divjih barv, gotovo še ni delal malinovega ali jagodovega sorbeta! Jogurt bo barve seveda posvetlil, da boste dobili lepe pastelne sladolede, ampak tudi če daste not jogurt ali mleko, so še vedno zdravi in še vedno nizkokalorični;).

ANANASOV MEHKI SLADOLED

- 1 pločevinka ananasovega kompota ali en olupljen in narezan ananas
- pol velike škatle kokosovega jogurta (cca 200 g daš not, škatla je 400 g)*

Če imate svež ananas, ga olupite, zrežite na koščke in dajte zamrznit. Če imate ananasov kompot, ga odcedite (tekočino prihranite za naslednji recept) in dajte zmrznit koščke. Jaz jih dam kar v škatlo od skute, ravno lepo pride. Pustiš not čez noč in naslednji dan daš 10 prej v hladilnik, da se malo zmehča, potem pa streseš vse skup s polovico kokosovega jogurta v močan blender/šejker (ali multipraktik) in zmelješ. Izi pizi in zelo dobro. Poteši tiste želje po sladkem in komot ga poješ 200 g, ker je to zelo nizkokalorična reč - sem izračunala, posebej za vas;) in ima manj kot 74 kcal/100 g. To res ni nič, sploh ne za sladkarijo!
*Če je kdo pri vas alergičen na kokos, lahko zadevo nadomestite s kakšnim drugim jogurtom, ki ga sme jest. Ali pa samo not zlijete tisto prihranjeno vodo (dobro ohlajeno).

MANGOV MEHKI SLADOLED

Kadar imajo v kje mango poceni, ga kupim več, z namenom, da ga bom dala nekaj še zmrznit. Roko na srce, se je to mogoče zgodilo 2x, ker ga vedno požremo... Ampak... če pa vam uspe zamrznit mango, se zelo splača, saj je tudi ta sladoled zelo dober. *Nekoč je Natureta delala zamrznjeno mešanico manga in banane, vendar je že dolgo nisem videla.

- 1 olupljen, na koščke narezan zamrznjen mango
- 1 olupljena, na koščke narezana zamrznjena banana
- sok od ananasovega kompota, ki vam je ostal od prejšnjega recepta (neka tekočina je zelo fajn, da lahko šejker/blender/pač vaša mašinca dejansko ujame tiste zmrznjene koščke) - predvidevam, da ste ga hranili v hladilniku;)

Vse skup date v mašinco in zmeljete. Tudi tole ima nekaj podobnega kalorij (priznam, da nisem računala, ampak mango jih ima 62 kcal/100 g, banana pa (olupljena, torej samo meso) 95 kcal/100 g, sok od ananasa pa manj kot 65. Bi morala vse stehtat in vse skup bi malo variiralo glede na velikost vašega sadja... Ampak glavno, da veste, da se s tem res lahko posladkate!

JAGODNI ponarejeni SORBET

- 1 vrečka zamrznjenih jagod (450g)
- 1 lonček navadnega jogurta (180 g) *vegani/alergijki vzamite sojin ali kokosov jogurt ali 150 -200 ml gostega soka

Enako kot doslej - malo odtajano zamrznjeno sadje in jogurt zmiksate v mašinci, ki to zmore. Postrežete takoj, lahko s kakšno celo jagodo na vrh. Njama!

Vse te sladolede lahko jeste vsi (alergijki pač vzamite svoje sadje in jogurte, na katere niste alergični), v neomejenih količinah, hehe:). Kar je vedno fajn. Zelo težko se zrediš od takih sladoledov, imaš pa občutek, da si nekaj pojedel, ker so lahko porcije malo bolj konkretne. In ker je ta sladoled zelo mehek, ga lahko brez težav uživajo tudi malčki. In ker nima not nobenih Ejev, ga bojo požegnale tudi kake bolj natančne mame.

Uživajte v poletni vročini in ohladite se kaj s sladoledom!!!

 PS: v torek dobite pa seznam vsega, kar delajo moji tamali tukaj za inspiracijo, hehe:)

Pokovka v škrnicljih

Ko sem bila mala, smo živeli v bloku (kjer sem bila neprimerno bolj srečna kot kasneje v hiši, tako da to je tu mišljeno pozitivno;). In v 80ih je bil skoraj v vsakem blokovskem naselju kak kiosk s pomfrijem, tistim mastnim, ki so ga cvrli v nekaj mesecev starem olju - saj veste, sva otroka socializma;) (Mimogrede: a to zdaj sploh še obstaja - mislim tak kiosk? Nisem že dooolgo nobenega videla...) No, ampak s sestro sva si vedno želeli ta pomfri. Starša seveda nista bila najbolj navdušena (prvič glej razlog zgoraj (vedela sta, koliko časa imajo olje v fritezi;), drugič pa zadeva tudi ni čisto poceni). Mami je vedno govorila, da lahko naredimo pomfri tudi doma (kar smo ga bolj redko, ker ga ona ne mara), oče pa je vedel, kje je srž problema. V ŠKRNICLJIH vendar! In nama je vsake toliko naredil pomfri v škrnicljih, zapičil not zobotrebec in sva šli lahko z njim na igrišče. Zdelo se nama je straaaašno fino, se obe še zdaj spomniva:)

No, kot rečeno, kioska s pomfrijem že dolgo nisem videla, ampak obstajajo pa take male prikolice s pokovko. In na morju je ena. Tudi tam pokovka ni zastonj in tudi tam ne vem, kako pogosto menjajo olje, v katerem jo valjajo (ja, se strinjam, za pokovko olje ni potrebno, ampak povejte to tistim prijaznim Albancem, ok;). Torej pride na vrsto plan b in spomini iz otroštva, hehe.

Že lani smo imeli s seboj vrečko koruze za pokovko, letos pa smo naredile še škrniclje. Ker sem mami in torej rada stvari še malo bolj zakompliciram (a ni to naša naloga?:D), smo papirje najprej še porisale, da bojo škrniclji lepši;).

Potem ga samo zvijemo - takole... naprej pa znajo otroci že sami:

zalepimo stranico ali zapognemo dno, da se stožec ne razdre, napolnimo s pokovko ali pomfrijem (v tem primeru je obvezen še zobotrebec;) in to je to:)

Zdaj pa ven, na potep:)

Dober tek!

 PS: ja, vem, da ima temnolaska oblečeno eno oblekico iz verjetno naše, vaše ali še kakšne prejšnje mladosti... ampak ona jo ima tako rada!!! In na morju dopustujemo bogu iza nogu in se ljudje lahko oblačimo res čudno, ok?;) Upam, da me mala ne bo kdaj jurila: "Kako ste mi lahko to pustili oblečt!:"D Ji bom povedala, da je rekla, da je tako lepa in ne morem, da se ne bi strinjala z njo: ona je v vsem lepa - včasih tudi hecna, hehe, ampak tudi lepa:).

 

PPS: ja, obupno stara objava, ampak se mi že napisana valja med osnutki. In zdaj je poletje in spet smo prinesli celo vrečko pokovke v te namene na morje (čeprav že nekaj let Albanci niso zalaufali svoje pop-mašince, to še ne pomeni, da si je mi ne smemo privoščit;) V škrnicljih, seveda:).