Puuust - za najstnike

Pravijo, da se najstniki ne marajo več šemit. Pravijo, da niso za hece, ker hočejo, da se jih jemlje resno. Pravijo, da današnji otroci ne znajo nič več naredit sami. Pravijo, da nimajo domišljije in samo sedijo pred ekrani. Pravijo, da jih ne moreš spravit stran od telefona. Pravijo, da se jim nič več ne da.

Oprostite, ampak ne verjamem! Mali so si svoje kostume razen oblek izdelali sami. Jaz sem sešila samo zlatolaskino tuniko za Vinetuja (iz starega usnjenega krila, ki mu je nekdo že odstranil pas in smo ga dobili na pol razrezanega bogvekako od bogvekoga z bogvečim:D). Malemu Old Shatterhandu sem sešila hlače in srajco iz umetnega usnja, ki ga je sam kupil (se dogovoril z bico, da sta šla na poti k njej še v trgovino z blagom, ga sam izbral in sam plačal!). S puško mu je malo pomagal oči, vse ostale pripomočke pa je naredil sam:

- ostroge iz recikliranih pokrovov od "ječmenove kave", trakca in razcepk
- pištoli iz palčk (super se je spomnil, da je palčke spel z vezico medtem, ko se je lepilo sušilo! Ko je vse skup pobarval, je zelo realistično izgledal ta del, ki drži naboje (nimam pojma o delih orožja, to ni moje področje:D)
- tomahavk (sekirico) in nož iz kartona, nožnico iz usnja (reciklirani ostanki od bogvekoga)
- kamulet (pipo miru) iz Keramiktona (na zraku sušeča masa, ki jo potem še spečeš v pečici) in palčke
- ogrlico z zobmi iz Fimo mase
- še konzervo sardin je pojedel in dal prat v pomivalca, ker ima Old Shatterhand v njej spravljen dnevnik:)
- sestra mu je posodila svoj usnjeni nahrbtnik, druga bandano, jaz škornje, ki sem jih dobila od mame...

Mala si je celega konja naredila čisto sama. Bila je besna, ko je razpadal, pa sem ji ga pomagala utrdit s kartonom spodaj - ampak to je bilo post festum, sicer pa si ga je sama izmislila, naredila, kaširala, polepila, pobarvala, nalepila grivo, naredila ušesa iz filca, uporabila kamenček za oko (to mi je bilo sploh ultra všeč!)... in seveda tudi orožje, itd... Jaz sem ji poslikala obraz in naštimala lasuljo. Izi pizi:).

Tavelika je sama našla kostum, ki ga bo lahko nesla v šolo, da ne bo preveč kompliciran, da se bo dalo z njim na bus,... in ga naredila sama. Mene je sem in tja prišla kaj vprašat: "Mami, kaj naj uporabim za telo?" "Po moje najboljše kar stare žabe, pa daš not balone, pa je:)" ampak naredila ga je čisto sama. narisala krila, jih izrezala, pobarvala, sešila telo, vse... Jaz sem ji posodila pajkice, ki sem jih nekoč dobila in zavezala vse skup gor, ker to človek res težko sam, ampak to je pa to!

Današnji otroci in najsniki niso nič kaj staršno drugačni od otrok in najstnikov pred leti. Delajo to, kar jim prinaša veselje, če se le da, kdo pa ne? Imajo domišljijo in se radi šemijo - če si seveda lahko sami izberejo, kaj bojo, jih ne omejujejo pri njihovem ustvarjanju in jim pomagamo poskrbet za vse tiste detajle;). Ker detajlio so pomembni! Sploh pa malim otrokom:)

Najstniki si znajo sami izdelat kostum, saj imajo zdaj več virov, kot smo jih imeli mi - internet je poln idej za doma narejene kostume:) Čeprav je mala našla idejo za tuniko v prastari knjigi "Ročna dela" - iz 70ih let:D. potem sem ga sicer morala čisto zimprovizirat, ker sem imela samo zelo omejeno količino blaga v tistem krilu - in uporabila sem vse do zadnjega trakca - dobesedno:).
Dandanes je tudi več starih oblek in embalaže - precej več, tako da je izdelava precej lažja, saj imaš na voljo veliko reči... Mi (odrasli) moramo samo tolerirat kuhinjo polno napol narejenih kostumov, prispevat kak nasvet in potolažit kakšno frustracijo, to je vse. A ni fino met najstnike?

 Še vedno so zelo čustveni, kot so najstniki vedno bili, ampak to ne pomeni, da se samo jezijo! So tudi zelo veseli, hehe:). Včasih se eno zelo hitro prevesi v drugo - za to smo pa odrasli tu, ne?;) Vsaj tako jaz vidim svojo vlogo zdaj - ni mi več treba toliko naredit zanje, tu sem za to, da pomagam potegnit naprej, ko se kolo zatakne, potem pa spet spustim, da sami rinejo, dokler se spet ne zatakne toliko, da ne morejo sami odtaknit.

Zabava za rojstni dan

Če slučajno niste opazili:D, smo bili zadnji dve leti v pandemiji, ko je bilo vsakršno druženje prepovedano, zato nismo imeli naših klasičnih zabav za rojstni dan. Zato imamo zdaj malo za nadoknadit... Ja, vem, čudni smo;).

Maladva sta se odločila, da bi rada praznovala vse zamujene rojstne dni, zlatolaska je praznovala svojih 12 let, čaka nas še zabava za 13. rojstni dan, januarja pa bo stara 14. Tole tukaj pa je zabava od malega princa - za njegov 9 rojstni dan - mali pa bo januarja star 11:D. Ampak hej, zakaj pa ne - navsezadnje so med pandemijo bili res prikrajšani za vse tole... 

Zaželel si je gozdno zabavo, kjer bo glavnina zabave "tekma" med dvema skupinama otrok, kdo nabere več kostanja, ki ga bo nato oči spekel na žaru zunaj (skup z ostalo hrano). Spekla sem kekse v obliki gozdnih živali in listov (ti so narejeni kar na roke, brez modelčka, so bili na koncu najlepši:D)

In ker je bila glavna tema kostanj in gozd, sem mu spekla kostanjevo torto v obliki brezinega debla

- mali namreč ni tako nor na čokolado (ja, pa v tej družini, si morete mislit?), zato vse tiste krasne torte v obliki debla iz Pinteresta odpadejo, saj so vse po vrsti čokoladne. Ampak obstajajo tudi bela drevesa:)

Oči je kot obljubljeno spekel kostanj na žaru, punce pa smo naredile še kruhke v obliki listov, ki jih je prav tako oči spekel na žaru. Pa še koruzo od babi:).

Ko smo prišli do torte, je bila že trda tema, na vrtu nimamo luči, zato smo se znašli s svečkami in čelko:) Pa ni tema nikogar kaj prida motila:)

Mali je najprej hotel naredit pinjato v obliki kostanja, vednar sem slabo namešala lepilo za tapete in je bila premehka. Ker se je za zabavo precej na hitro odločil (v četrtek, da bo v soboto;)), ni bilo časa naredit še ene. Pinjate zdaj delajo sami, to je plus, ko otroci malo zrastejo, če si jih prej ves čas toleriral zraven ob pripravah;). Nekoč postanejo koristni, hehe;)

No, ampak ker ni bilo pinjate, se je mali odločil, da bo dal bonbone v balone, ki jih bojo ciljali z doma narejenim lokom in puščico, ki smo jo nekoč našli v gozdu (blizu našega gozda je lokostrelsko strelišče in včasih se najde kaka puščica).

Toplo priporočam zabave zunaj! Ja, celo ko smo živeli v bloku, sem organizirala zabave na travi pod blokom, če se je le dalo:). Prednosti zabave zunaj:

- veliko manj čiščenja in nevarnosti, da se razbije kakšna sestricina najljubša skodelica
- otroci so zunaj bolj sproščeni in srečni
- ne rabiš veliko organizacije, da "se dogaja"
- drugi starši bojo verjetno veseli, da so otroci malo na zraku
- v naravi se bolj povežemo, tvorijo se nam dobri hormoni, skratka super duper je za naše zdravje;)

In nenazadnje so te zabave poceni - kar morda v trenutnih časih ni tako zanemarljivo... Domači keksi, domač kruhek in malo zelenjave - to si nas večina lahko privošči! Nabran kostanj je pa tako zastonj;). ne rabite plačevat za prostor in dokler so tako lepi dnevi, se res še da.

Predvsem pa je otroko strašno všeč! Otroci so radi zunaj - ja, celo zdaj, celo ta generacija! Kako vem? Ker sem slišala, kako so si govorili, kako je bila ta zabava super in da je boljša od nevemkatere... Pa ni bilo nič posebnega, vse skup je bilo narejeno v enem dnevu, saj več tako nisem imela na voljo za pripravo;). Otroci ne rabijo blišča, rabijo čas, naravo in malo divjanja;).

 

Anti-minimalizem in kako otroke od-ekranit

 O tem sem že pisala, tako da že vsi veste moje mnenje - sem hrček in proti vsem trenutnim trendom ne mislim, da je to slabo. Ja, lahko povzroči preveč natlačeno stanovanje (tega se zavedam;). Ampak - povzroči tudi takele kostume (vsi so narejeni iz nič, ničesar nisem kupila (strošek treh kostumov "a la carte" je 0,0 €; vse so ostanki, reciklirane stvari, stare obleke itd... celo niti sem porabila tiste koščke, ki sem jih dobila in jih je premalo za celo obleko ali niso dovolj močne:D - za kostum je pa vseeno, par dni bojo že zdržale) Nekatere stvari smo ravnokar dobili, nekatere šparam že 9 let (recimo tisto umetno krzno na klobuku od Londonskega čuvaja) - iz tega krzna njega sem naredila malemu vrečo za v avtostolček (tako z odprtinami za pasove:), ko še ni imel 1 leto, tole je iz ostanka:D 

Čez 7 let vse prav pride... če ne čez 7, pa čez 10:D

Vsaka stvar ima svoje pluse in minuse. In če moram izbirat med lepo pospravljenim stanovanjem in otroško srečo... zame ni ravno dilema;). "Ja, pa saj otroci uživajo v minimalizmu!" Hmmmmm..... hmmmmm.... hmmmmmmm.... Otroci ne uživajo v natlačenem razmetanem stanovanju, to je res, to vam priznam (tudi jaz ne, še veliko manj kot oni;). Ampak otroci tudi NE uživajo, kadar ne morejo nič zimprovizirat, nič naredit, se z ničemer igrat (vsaka mama malčka ve, da so škatle najboljša igrača:D - če še ne veste, mu prosim dajte enkrat eno veliko škatlo, lahko tisto, v kateri je bila igrača zapakirana;). Ne rabijo veliko igrač, imajo pa radi stvari, s katerimi se lahko igrajo - to dvoje ni nujno isto;).

Kostum, narejen 100% iz recikliranih škatel! Pa še sama ga je naredila! ČIsto sama, tudi poslikala ga je sama, jaz se niti čopiča nisem dotaknila!

 

 

To raziskovanje, v kaj vse lahko neko reč narediš, nam je v krvi, to imamo radi, to nas stimulira. Vsaj tiste z domišljijo. In otroci jo praviloma imajo. Otroci si radi naredijo grad iz povštov, deke in kavča! Če ni povštrov in deke, je težko naredit streho, pa če je kavč še tako nobl! In če je deka preveč fensi za vlečt po tleh, potem tudi ne bo šlo;). Kupljeni indijanski šotori so lahko super - samo... se dajo postavit samo na en način, ne morejo rast z otrokom, vanje ne moreš spravit prijateljčkov, ker so premali, ne morejo čisto spremenit oblike... (pa še sintetični so, plastike je že tako dovolj)... Domači imajo nešteto možnosti... In so zastonj: iz starih babičinih zaves, preluknjanih posteljnin,... - ne glede na to, kako zelo na kantu ste, kakšen kredit vam visi nad glavo, otrokom lahko pričarate pravljični grad. 

Šotorček iz stare zavese, ki je ostala v stanovaju in novoletnih lučk... Zgoraj ga drži cev za toplo vodo od radiatorjev, spodaj pa otroški stolčki (mimogrede najbolj uporaben kos pohištva pri nas:D...

 

In veste, kaj to naredi v njihovih glavicah? Da se počutijo strašno bogato, kot da jim prav nič ne manjka:). Tako da za vse pristaše "Rich dad, poor dad" teorije, mogoče jo je tudi obrnit na glavo;). Moja mala je enkrat dobila samo 3 darila za rd - eno knjigo, voščenke in šotorček... Bila je presrečna! To si je želela - šotorček! *Opozorilo: od takrat naprej si vsi trije za vsak rd želijo šotorček... Nekak sva mislila, da bojo zadevo prerasli, zdaj pa se hecamo, da jim bom še na 40 rd hodila postavljat šotorčke in da še sreča, da mislijo živet v sosednjih hišah (mala ima svojo že ogledano in je čisto nič ne moti, da sosedi ne kažejo nobene tendence po selitvi - no, saj zdaj je res še ne rabi:D. Mala, jaz sem za, bo lažje prit vnuke čuvat, hehe).

Tole sta maladva sama naredila iz tistih reklamnih hišic, ki smo jih letos dobivali v trgovini, pa seveda iz dela velike škatle in lučk...

 

 Na ta način smo mi prav lepo preživeli korono - ker živimo v mestu in smo imeli možnost, smo prej hodili povsod, človek bi mislil, da bomo umrli od dolgčasa doma, ko ne bo nobenih obiskov kulturnih prireditev, muzejev, še živalski vrt ni bil odprt, kar lep čas niti do dedija nismo smeli (kar nas je od vsega daleč najbolj zadelo)... Ampak mi smo se imeli super - če odštejemo preglavice s šolo (ne s šolanjem samim;), večino dela ni bilo učenje in razlaganje, večinoma so bili tehnični problemi in raznorazne kaprice problem. Ampak pustimo izolacijo, zdaj je je konec;). Vsekakor pa med izolacijo nikomur ni bilo dolgčas (prej obratno!). Ker doma je ogromno stvari za počet...

Tabla, narejena iz plutaste/piši briši table, ki se je ni več dalo umit, pluta pa je bila preveč naluknjana, da bi še kaj držala - rešitev, obdržala sva letvice, lubi je dve odžagal na pravo dolžino, jaz sem prebarvala piši-briši tablo z rdečo barvo za table, vse skup sestavila in to je to:).

Tole ste pred kratkim videli v objavi o njeni sobi - ampak to so bile ene prastare škatle - grde ko smrt, scufane na robovih ampak zelo lepo trdne... pa sva jih preoblekli... zdaj so lepe in trdne:)

Milijone let smo živeli v zelo pestrem okolju, saj je v naravi ogromno stvari, ogromno navlake, ogromno "smeti". Ni vse za nas uporabno. Ali pač;). Skoraj vsa plemena se okrašujejo, izdelujejo male predmete, postavljajo kamenje v vzročke in podobno. Radi delamo stvari, tudi če samo tako, za zabavo. 

Inukšuk - tole je mini verzija, ko smo študirali eskime... To bi še minimalisti lahko delali, to je zunaj, hehe;)

Moderni človek je vse skup postavil na glavo - še vedno je v nas to veselje do stvari - zato jih non stop kupujemo, hkrati pa je vsega preveč, zato jih mečemo stran. To je malo skregano z logiko;). Ja, vem, vem, "ne bom nečesa šparal/a samo zato, ker čez 7 let prav pride". Ne pravim, da morate, sploh če nimate veselja z izdelovanjem raznoraznih bedarij - in ga tudi čez 7 let ne boste imeli:D (in nihče ne pravi, da mora bit to vaš hobi). Pravim pa, da imata oba načina svoje pluse in da minimalizem ni nujno najboljše za otroke - ker tudi če ga vi nimate, lahko da imajo oni veselje z izdelovanjem traparij, večina otrok, ki sem jih spoznala, ga namreč ima;). 

Skrivnostna škatla za temo Emona - kup malih traparij, ki sem jih hranila: verižica, ki mi jo je v otroštvu dala verjetno mama, umetni zlati kovanci iz ene od otroških zabav, usnjen mošnjiček, spet ne vem, kdaj sem ga naredila, pa perle iz Das mase iz mojih ustvarjalnih začetkov, ko sem se igrala s tem in onim... lesene črke za rimske številke... Nope, tega v minimalističnem stanovanju ne moreš skup napraksat:D

V minimalističnem stanovanju lahko samo meditiraš (in otroci niso ravno znani po sedenju pri miru;) ali pa v ekrane buljiš... Ne se potem čudit, če samo to počnejo... Mojim otrokom ni doma nikoli dolgčas - jim je pa dolgčas včasih drugje, kjer lahko samo tv gledajo:D - ker to pa res je dolgčas;). Dejansko je; meni se tudi ne da v tv gledat. Rada imam dobre filme - ampak tega ne moreš gledat na obisku in tega je na tv malo, večinoma je dolgčas, ali pa imamo to nesrečo, da ravno kadar smo na obisku, je samo tako:D. Kako vemo? Ker imajo to ves čas prižgano in se sliši;). Ampak mali so iznajdljiva bitja in znajo tudi babice in prijatelje okoli prinest, hehe;). 

Otroci se radi igrajo s stvarmi - ne nujno igračami - zadaj je jogi, ki je služil kot marsikaj (tudi za kavč:D), škatla je mišljena kot za čevlje, vata je iz kopalnice, malenkosti not so vse mogoče, zelo malo je res igrač...

NIKOLI, nikoli, ampak RES nikoli ne vrzite stran škatle od hladilnika! To so tako strašno uporabne igrače! Lahko jo odnesete in donirate kakemu vrtcu ali šoli, če sami nimate veselja s tem;). Če samo to in nič drugega ne odnesete od te objave, bom čisto zadovoljna;)

Škatle od hladilnika bo vesela vsaka predana vzgojiteljica, tudi če je vi ne marate;)

Kar hočem rečt - nekatere ljudi šara navdihuje. In če slučajno spadate mednje in se bojite to priznat svetu... nič ni narobe z vami kot vas vsi prepričujejo;) Samo malo več potenciala vidite v stvareh. 

Navadni sandali lahko s pomočjo traka od bovečesa postanejo rimski sandali...

Seveda ne utopit svojih dragih v svojih smeteh - za to pa ima vsak član družine svoj prostor in dorečite kje in kako boste kako reč shranjevali (recimo z malim smo zadnjič imeli debato, da opranih jogurtovih lončkov ne bo več shranjeval v svoji sobi:D - on jih potem prebarva (ker prozorni lončki niso dobri za korenine) in not posadi semena, da potem da sadike babici za na vrt... hočete rečt, da je to slabo? Ali da bi morali kupit tisti plastični pladenj za sadike? Ali tiste kompostabilne, ki se razsujejo, ko jih (pri nas neizbežno) preveč zaliješ?:D)  

Nekoč je bila vreča moke in rjuha... Potem sta postali kostum za Emonko...

Otroci cenijo, če vidiš stvari malo dlje, če vidiš njihov namen (navadno zadostuje, da jih poslušaš) in sploh, če se trudiš te njihove dobre ideje nekak ustvarit in najt nek kompromis (recimo: daš mu škatlo, kjer bo spravljal te reči, da se ne bo nasvinjalo in bo v kleti, med stvarmi za na vrt, kamor spada)... Večinoma se da najt nek kompromis;).

Ropotulja iz škatlice od topljenih sirčkov, zlomljene palčke od bobna, ostankov neke vrvice,...

Veliko ljudi tudi ne zna nič več naredit iz niča (torej iz stvari, ki so za večino klump;). Kako to vem? Ker so tako zelo presenečeni, ko nekaj narediš, sploh če poveš, iz česa je:). Ampak nekatere to vseeno zanima - kako naredit:).  Danes informacije niso več tak problem, internet je poln vsega - ampak včasih je fino vadit na nečem, česar ni škoda. Zato naslednjič, ko dobite neko večjo napravo ali v službi zasačite veliko škatlo, jo odnesite domov in pustite otrokom, da iz nje naredijo, kar pač želijo. 

Bobenček iz kasete od tistega hudiča za plenice... Ni bil dolgo v uporabi, hehe:D

- Minus? Ja, koščki kartona bojo povsod - po domače povedano: nasrano bo:D. Lahko to izrabite za učenje pospravljanja za sabo:D.
+ Plus? Poleg smeha in veselih krikov, malo relativnega miru (NE tišine;) in precej novih povezav v možgančkih - pa takrat gotovo ne bojo gledali v ekrane;). Potem lahko to škatlo mirno zabrišete v smeti, svoje je naredila;).
* Opozorilo: če otroke okužite s takimi traparijami, znate hitro imet polno hišo bedarij in projektov v delu (sploh če imate več otrok) - ampak srečne otroke, ki na enkranih gledajo samo to, kako bojo nekaj naredili;). Odločitev je vaša;).

Škatla, polna šare... naplavine, storžki, klopce iz palčk od lučk, mizice iz lubja, škratki iz ostankov filca, v mušnico recikliran mini kozarček od bogvečesa...

Ajoj, če ne objavljam sproti ves čas, kar pozabim... Pa mam že vse skup že od pusta napisano...
Kaj so bili letos mali za pusta? Zlatolaska je bila PRVI DEL KNJIGE VINETOU - jap, tako zelo natančno! Kostum je naredila 100% sama, brez moje pomoči, tudi pobarvala ga je sama (in moram priznat, da sem pokala od ponosa - ne vem, če bi sama znala tako dobro posnemat tega ilustratorja - ki nama sicer ni preveč všeč, ampak posnela ga je pa idealno:D)

Kostum, narejen 100% iz recikliranih škatel! Pa še sama ga je naredila! Čisto sama, tudi poslikala ga je sama, jaz se niti čopiča nisem dotaknila, dobesedno!

 

 

Na sprednji strani ima celo stran, ki se odpre!!! In kjer je dejansko napisala odlomek iz knjige!!! Njena ideja, njena izvedba, bravo mala! Ne vem, kaj imajo ljudje toliko proti najstnikom! Ves čas sem se tresla, kako bo, ko bom imela 2 najstnici (ker sta pač manj kot leto in pol razlike;) in naj bi bila to najbolj zahtevna oblika odnosa, kjer vse poka (mama in najstnica - jaz mam pa to 2x... pa zaenkrat moram priznat, da je to verjetno najlepše obdobje! Otroci so še vedno otroci, še vedno so luštni, pa iskreni pa vse, kar je na otrocih luškano... pa hkrati znajo že marsikaj, naredijo marsikaj, pomagajo, prenesejo šalo na svoj račun, so hitri... ma ne vem, no... meni so najstniki (zaenkrat:D) zakon! No, poročam čez par let... mogoče bo res groza in me vse hudo še čaka in se bom nažrla zarečenega kruha (pa že navadnega kruha ne pojem prav dosti)... Ampak zaenkrat se res nimam kaj pritoževat!

Celo dejansko je prepisala eno stran v knjigi gor!!!

 

Mali je bil Londonski čuvaj - in moram priznat, da sem prav vesela, kako dobro je izpadel, sploh glede na količino vloženega dela - vse skup sem mela v pol ure fertig - verižico in gumbe si je pa tako sam našil gor na kapo in jopič in tiste manšete iz v zlato pobarvanih wc rolic:D. Kapa je iz ostankov umetnega krzna in je edino, kar sem za kateregakoli od teh kostumov sploh kdaj kupila - vse ostalo dobimo, ker zdaj res ni težko dobit oblek - vsi se jih poskušajo znebit (to vem, odkar sem tudi sama poskušala podarit naše stare obleke, pa jih živ bog noče, čeprav so nekatere še čisto lepe:D; zdaj smo jih lahko dali za begunce - otroške bundice in tako bo verjetno prišlo prav)

Mali je hotel imet kapo točno tako kot pravi Londonski čuvaji, ki jih gre čez oči - nimam pojma, zakaj je to dobro, ampak tako pač imajo...

Pa še plastična puška, ki je ostala v stanovanju je prišla enkrat prav - in ko jo je prinesel v šolo, je tudi našel novega lsatnika zanjo - vsi veseli, hehe:) Mi imamo manj šare, ki je ne uporabljamo, prijateljček pa igračo, kakršno si želi:) Ker tega pa res nisem mogla dat v azilni dom...

Temnolaska je bila kaktus - njen kostum je narejen 100% iz ostankov blaga, ki smo jih dobili  - ker ima kaktus rebra, to, da je iz več delov, samo še doda k realističnosti:) Sintetike sicer praktično ne kupujem (razen umetnega krzna kdaj), šivam bolj ali manj samo iz naravnih materialov, sploh ne za tamale - ampak če dobimo neke koščke blaga, za katere vem, da bi sicer samo romali v smeti, jih spravim in predelam v kostume. Za en dan je vse ok. 

Kaktus, narejen iz ostankov krila od nekoga - tudi male koščke blaga se da čisto lepo porabit, samo malo več časa traja, da vse skup sešiješ - ampak vidi se pa na koncu nič oz. tiste črte celo dobro izgledajo, bolj kaktusovo:)

Na ta način lahko rešimo veliko smeti pred propadom in ne kupujemo novih - ker dejansko je nekega kvalitetnega naravnega blaga meni škoda za takle kostum, ki ga bo enkrat imela. Da bi kupovala poceni sintetiko za tole, mi ni iz naravovarstvenih razlogov, tole je pa super iz obeh strani - volk sit, koza cela, pa še ježki so se nakotili (zakaj ježki? Ker so temnolaskina ljuba žival;).

Se vidimo drugo leto z novimi kostumi:)

 

 

Letošnji pust

 Kaj so bili letos mali za pusta? Zlatolaska je bila PRVI DEL KNJIGE VINETOU - jap, tako zelo natančno! Kostum je naredila 100% sama, brez moje pomoči, tudi pobarvala ga je sama (in moram priznat, da sem pokala od ponosa - ne vem, če bi sama znala tako dobro posnemat tega ilustratorja - ki nama sicer ni preveč všeč, ampak posnela ga je pa idealno:D)

Kostum, narejen 100% iz recikliranih škatel! Pa še sama ga je naredila! Čisto sama, tudi poslikala ga je sama, jaz se niti čopiča nisem dotaknila, dobesedno!

 

 

Na sprednji strani ima celo stran, ki se odpre!!! Njena ideja, njena izvedba, bravo mala! Ne vem, kaj imajo ljudje toliko proti najstnikom! Ves čas sem se tresla, kako bo, ko bom imela 2 najstnici (ker sta pač manj kot leto in pol razlike;) in naj bi bila to najbolj zahtevna oblika odnosa, kjer vse poka (mama in najstnica - jaz mam pa to 2x... pa zaenkrat moram priznat, da je to verjetno najlepše obdobje! Otroci so še vedno otroci, še vedno so luštni, pa iskreni pa vse, kar je na otrocih luškano... pa hkrati znajo že marsikaj, naredijo marsikaj, pomagajo, prenesejo šalo na svoj račun, so hitri... ma ne vem, no... meni so najstniki (zaenkrat:D) zakon! No, poročam čez par let... mogoče bo res groza in me vse hudo še čaka... Ampak zaenkrat se res nimam kaj pritoževat!

Celo dejansko je prepisala eno stran v knjigi gor!!!

 

Mali je bil Londonski čuvaj - in moram priznat, da sem prav vesela, kako dobro je izpadel, sploh glede na količino vloženega dela - vse skup sem mela v pol ure fertig - verižico in gumbe si je pa tako sam našil gor na kapo in jopič.

Londonski čuvaj v polni opravi...

Kapa je iz ostankov umetnega krzna in je edino, kar sem od vseh kostumov sploh kdaj kupila - vse ostalo dobimo, ker zdaj res ni težko dobit oblek - vsi se jih poskušajo znebit (to vem, odkar sem tudi sama poskušala podarit naše stare obleke, pa jih živ bog noče, čeprav so nekatere še čisto lepe:D)

Londonski čuvaj strumno stoji...

Temnolaska je bila kaktus - njen kostum je narejen 100% iz ostankov blaga, ki smo jih dobili  - ker ima kaktus rebra, to, da je iz več delov, samo še doda k realističnosti:) Sintetike sicer praktično ne kupujem (razen umetnega krzna kdaj), šivam bolj ali manj samo iz naravnih materialov, sploh ne za tamale - ampak če dobimo neke koščke blaga, za katere vem, da bi sicer samo romali v smeti, jih spravim in predelam v kostume. Za en dan je vse ok. Na ta način lahko rešimo veliko smeti pred propadom in ne kupujemo novih - ker dejansko je nekega kvalitetnega naravnega blaga meni škoda za takle kostum, ki ga bo enkrat imela. Da bi kupovala poceni sintetiko za tole, mi ni iz naravovarstvenih razlogov, tole je pa super iz obeh strani - volk sit, koza cela, pa še ježki so se nakotili (zakaj ježki? Ker so temnolaskina ljuba žival;).

Kaktus kostum

 

 Kasneje sem ji še obraz pobarvala, ampak se je malima mudilo na preduro, pa smo slikali prej;).

Minljiva umetnost - risanje z moko v naravi

Danes smo šli spet v gozd... delat takele obrazke iz moke,listja in drugega organskega materiala..To je ena od idej v prihajajočem tečaju o ustvarjanju v naravi z otroki in sem jo hotela preizkusit pa sem  uporabila kar svoje male za poskusne zajčke:) In odlično so se obnesli!

Navodila: posuješ moko (po želji obarvano z začimbami; ko posuvaš moko, si lahko pomagaš s cedilom in žlico, če jo posuvaš skozi šablono - recimo iz škatle od paprinatih robčkov,  ki ima tako lepo ovalno luknjo:)) in jo okrasiš z listi, vejicami, kamenčki...

In sem pokazala eno - najbolj groteskno zadevo, hehe...

In sami so jih naredili še veliko boljše...

Vsak po svoje...

Bi poskusili? Tole lahko počnejo otroci vseh starosti, saj ni nič strupenega (ok, pazite, da ne trgate strupenih rastlin, seveda;). Pa zaščitenih tudi ne. Ampak saj to je jasno;).

Lanski pust

Tole pa ni naša maska, ampak je bila tako posrečena, da sem jo morala slikat in objavit;)

 Ko sem iskala slike za tole, sem ugotovila, da nikoli ne objavim nobenih mask. Kar je prav smešno! Obožujem pust! Moji mali še bolj obožujejo pust! Vsako, ampak res čisto vsako leto jim naredim maske (vsako leto pa več pomagajo tudi otroci:), vedno si izmislijo nekaj čisto originalnega in vedno je zabavno!

Leteča veverica od strani

Ampak vedno delam te maske do zadnjega trenutka (ker si navadno pozno izmislijo in ker si izmislijo neke strašno čudne zadeve, kjer moraš malo razmislit, kako boš to speljal) Potem, ko se pust že začne, pečemo krofe, imamo zabavo in takrat navadno ne pišem bloga, ko pa je vsega konec, pa maske niso več zanimive in jih "prihranim za drugo leto"... In tako vsako leto:D. Tako da se mi je nabralo že kakih 10 pustov - x3 maske... In ker je trenutno noč, otroci pa v posteljah (upam, nisem preverjala;), tudi letošnjih ne morem poslikat. Torej lanske, da bojo vsaj enkrat za pust objavljene, hehe. Punci sta bili sfinga in leteča veverica, mali pa mali princ, ampak ta dobi posebej objavo, ker je res luškano ratal in ker ima ta knjigica posebno mesto v najinih srčkih:).

Sfinga - mitološko bitje - lev s krili in človeško glavo

Če se le da, naredim iz tega, kar imamo doma in ne kupujem nič, če pa že kaj kupim, so to poceni reči, recimo tiste đabičarske flis deke, iz katerih je narejena tale veverica, na primer:

Leteča veverica fehta orehe...

Večinoma kostume recikliram, recimo iz enega pajaca, ki sem ga naredila za temnolasko, da je bila ježek, sem naslednje leto naredila veverico (navadno, tale leteča je bila kasneje).

Leteča veverica bo ravnokar skočila...

Mimogrede en nasvet vsem mladim prezaposlenim mamicam: hoodiji in pajkice so vaši najboljši prijatelji - na to se da marsikaj našit z ročnimi šivi in tako tudi hitro nazaj sparat, ko je pust mimo in bi radi, da dete tisto obleko nazaj dobi in lahko nosi za v vrtec/šolo;)... In z enim hitrim šivom lahko spremenite pravokotnik umetnega krzna  v gamaše za na roke ali noge - in že imaš leva! Ni treba, da so vsi kostumi krojeni kot tale leteča veverica...

Leteča veverica v leteči pozi

Drug nasvet: predšolski otroci se pogosto ne marajo mazat (ali se ne pustijo ali pa mislijo, da bo fajn, potem pa jih mine), zato naj bojo poslikave temu prilagojene, če si jo že omislite. Sama sem se pri malih malih tega ogibala, ko pa so bili večji in si zaželeli bolj celovite maske, pa je seveda tudi makeup prišel na vrsto. Verjetno je pa to drugače tam, kjer otroci vsak dan gledajo mamo, kako se liči in to bolj tolerirajo... moji so kar dolgo časa sovražili občutek, da imajo karkoli na obrazu, čeprav so jim bile poslikave všeč. Zdaj pa se za pusta radi namažejo (oz. jih jaz, čeprav res nisem stručko za ličenje)...

Sfinga - mitološki lev s krili in človeško glavo.

Nasvet št. 3: imejte plan B. Če nek čisto zakompliciran kostum ne bi uspel, nekaj enostavnega. Lahko da si bo plan b izmislil otrok tik preden boste šli v vrtec (se mi je zgodilo enkrat - mala je hotela bit lev in sem ji naredila pajacka, pa gamaše, kapo z grivo itd... in je bila lev - v soboto - vse lepo in prav). Ko pa smo se v torek rihtali za v vrtec, se je odločila, da bo pa kloven. Mami, ne, jaz sem bila lev v soboto, zdaj bo klovn! Torej med vrsticami: mami, naredi klovna v manj kot pol ure! No, na srečo se je dalo in še vzgojiteljicam se je zdela strašno posrečena s tistim rdečim nosom iz penaste žogice:D. Vem, da ni tak hec za vsako mamo (ali vsaka mama za take hece, kakor obrnete), ampak take male bedarije tem malim glavicam strašno dosti pomenijo...

Leteča veverica - poslikava obraza

Zdaj, ko jih ni, lahko vidite, koliko jim pomenijo vse tiste pasje procesije, na katere jih vlečemo... Dejansko kar precej... Mi gremo vsako leto na pustni karneval - večinoma na domačega, v prestolnico, včasih pa tudi kam drugam. No, letos tega seveda ni, so pa spomini, hehe. Zato je mogoče še boljše, da gledate lanske slike. Takole smo pustovali lani sredi mesta in gneče. Ampak tudi brez tega je pust zabaven!

PS: mali sicer nameravajo tudi letos kolovratit okoli in preganjat zimo, to na srečo še ni prepovedano (do 9h bomo gotovo že doma:). In se veseljo pusta! Zdaj sploh, ker je šola in jih bojo videli njihovi prijatelji! Vidite - vedno vedno vedno se da naredit vsaj malo lepo. Zdaj je bilo vse zaprto. Ok, pač niste kupili kostuma ampak ste ga naredili. Na koncu so to najbolj posrečeni kostumi, ker Elz iz Ledenega kraljestva je čisto dovolj;). In tudi klovnov z lasuljami in čarovnic. Če pa masko narediš sam, si lahko karkoli. KARKOLI!!! In vedno se doma najde nekaj kar lahko uporabiš. Včasih res rabiš še kaj, ampak tudi če tega ni, se da, samo malo drugače moraš vse obrnit. Poskusite kdaj - tudi če ni za pusta:). Zdaj je res popoln čas za take poizkuse:).