14 julij 2018

Kartice in kazalke - spomini na poletje

Se še spomnite, kako smo včasih pošiljali kartice iz dopusta? Vsako leto, kamorkoli si že šel, vedno si kupil kartice v trafiki (in potem ko blesav iskal pošto, da bi našel znamke in vedno je bila že zaprta!) In pisal si vsem prijateljem in vedno si jih kupil premalo! In potem smo pisali kartice na plaži in se vsi podpisovali drug drugemu... Še domov si vedno poslal kartico! Tega skoraj ni več! Otroci zdaj redko dobijo kartico, jim pa še vedno naredi ogromno veselja! V bistvu veliko več kot ga je nam, saj nam je bilo to samoumevno in pričakovano, njim je pa nekaj posebnega, ker jih zdaj ljudje ne pošiljajo več. Kaj če bi torej to spremenili? 
Mi vsako leto delamo kartice na morju in vsako leto so jih mali naslovniki tako zelo veseli, da me njihove mame septembra iščejo in cukajo za rokave po hodnikih in mi pišejo maile, da to je pa naredilo prijateljčku/ici res nepozabno veselje! Pa je samo ena mala kartica! Kos kartona z nekaj besedami, pa taka sreča! Lepota domačih kartic pa je, da so lahko kakršnekoli želiš, različnih dimenzij, nagajive in igrive in vedno nekaj posebnega:) Torej - kaj če bi jih letos naredili skupaj? 
Če vas lepo počasi za rokico vodim, kako se jih naredi? In obljubim da je zabavno? In da bojo otroci z veseljem ves čas med hudo vročino v senci prilepljeni pri mizi in jih ne bo opeklo in se ne bo treba kregat, zakaj ob 13h ni najboljši čas za bit na plaži, če si mali bledopoltnež? Ste potem za? Obljubim, da bo tale navodilček (tutorial) šel zelo počasi čez vse korake, zato se vnaprej oproščam vsem veščim ustvarjalkam, vendar me je kar nekaj mamic vprašalo po tehle rezalčkih in večinoma niso imele pojma, da to obstaja in kako se s tem dela - zato bo to objava (tudi) za vse mamice in otroke, ki tega še niso počeli, pa bi radi poskusili:) Ostale/i pa na hitrco zdrsite čez slike, pa je:).
 
Preden začnem še zahvala trgovini Rayher, da sem lahko njihova julijska blogerka:) To trgovinico sem imela vedno rada, ker so zmeraj tako prijazni in ker je tam res velikanska izbira luštnih ustvarjalnih stvari - vedno pridem ven z večjo vrečo kot sem imela namen;) (kdor ne verjame, naj samo pogleda v mojo sobico, stvari vam bojo zelo znane:D). Ampak ko gledam okoli, vidim, da nisem edina, ki hodi z velikimi vrečami ven;)... Ko boste enkrat tam, vam bo jasno... Raj za ustvarjanje, hehe.
 Ok, zdaj veste, kje kaj dobit, gremo torej delat kartice in kazalke! Zanje potrebujemo:
- karton v živih barvah za ribice in kazalke ter večji moder karton za ozadje kartice oz. bel in moder, če boste delali čestitko
- reciklirane kartone iz razrezanih škatel testenin, piškotov, čokolade, ipd... za to, da bodo kartice dovolj trdne; lahko pa bi seveda zlepili tudi dva lepa kartona skupaj, to je samo cenejša in naravi prijazna varianta;)
- belo lepilo za les (Mekol) ali lepilo v stiku - pač neko lepilo za papir, meni belo lepilo za les dobro služi in povsod se najde - najbolj mi je sicer všeč Mecol Creative, ker ima praktičen nastavek, ampak tudi navaden je ok, sploh s tistim trikom za lepljenje z otroki (glej spodaj:)
- side kick - mali strojček za rezanje in vtiskovanje - lahko pa seveda tudi večji big shot ali katera druga naprava za rezalne šablone, ampak tale je zelo praktičen za na počitnice oz. za okoli nosit;) Tale mašinca je fina tudi, če ne veste, ali bi nabavili veliko zverino, saj je precej cenejša in super za "noge zmočit", da vidiš, če bi to otrokom /in/ali tebi dogajalo (naši so čisto usekani na to izrezavanje! Daleč najbolj uporabljana "igrača";) Poleg tega je večina šablon je dovolj malih, da grejo tudi v tega.
- škarje ali giljotino za rezanje
* izrezane mreže - sama sem jih že doma izrezala s tole rezalno šablono in svojim big shotom (prav tako od Sizzixa) - ta je namreč prevelika, da bi šla v tega malega bratca. Če mrež nimate, lahko uporabite tudi vrečko od limon/pomaranč, košček strgane mrežice za lovit rakce ipd. ali pa skvačkate ali zvozlate mrežo iz vrvice ali prejice za vezenje. Lahko jo seveda tudi samo narišete ali naredite dizajn brez mreže, pa je - nihče se ne bo zato bunil;).
* po želji še štanco za zaobljene robove (če je nimate, si lahko pomagate s kovančkom - glej spodaj)
* ni nujno, je pa praktično, če imate kje blizu še kak mali krožniček in kako posodico s prekatki (npr. embalaža od keksov;) ali več skledic, pa en plastičen pokrovček in par zobotrebcev/paličic, če uporabljate Mekol
Izgleda mogoče veliko, takole napisano, ampak v bistvu morate kupit samo 3 stvari (napravico, rezalne šablone in karton), ostalo imate že doma ali pa ni nujno. In vse razen kartonov lahko večkrat uporabite (pa tudi kartonov vam bo precej ostalo;).

Navodila oz. postopek:
Najprej namažemo karton od škatel z razredčenim belim lepilom (cca 1:1, torej enaka dela lepila in vode, sama ga zmešam v kakem kozarčku, ki se ga da dobro zapret, da ga imamo za dalj časa, lepo se obnesejo kozarčki od otroških kašic, malih marmelad, kaper, itd...). Na reciklirane kartone prilepimo lep moder karton. S tem bomo utrdili naše kartice, da bodo prenesle pošiljenje in vse kar k temu spada. Pri nas imajo navadno generalko že, ko jih pišemo, saj jih pišemo na plaži in nosimo sem in tja med raznimi knjigami, maskami itd... Ampak takele preživijo tudi to!

 Dobro pritisnemo kartona enega na drugega in posebej pazimo, da smo dobro namazali robove:
 Ko se zadeva posuši, odrežemo preostanek kartona, da dobimo lepe pravokotnike (ali kvadrate):

Če želimo, lahko s štanco zaobljimo robove. Če pa je nimamo, si lahko pomagamo s kovančkom, ki ga prislonimo ob kot, obrišemo s svinčnikom in izrežemo po krivulji - tako dobimo 4 čisto enake, lepo zaobljene robove. Ti tudi pripomorejo k trdnosti kartice, saj se  navadno začnejo plasti ločevati na vogalih in če jih ni... se ne cufajo.
 Zdaj, ko so podlage pripravljene, nastopi zabavni del! Izrezovanje in sestavljanje ribic! Pri tem nam bo pomagala tale mašinca - side kick - torej mali bratec velikega big shota. Moram priznat, da sem bila najprej malo skeptična, če bo tale mala stvarca imela dovolj moči, da bo lepo rezala, vendar brez strahu - zaenkrat deluje super! (Pa je že precej narezala:). In čeprav je mali, je še kar težek za svojo velikost in se čuti, da je trden. Še en plus tega malčka je to, da se ga pritrdi na podlago  in ti ga ni treba držat z roko dol, medtem ko režeš, kot njegovega velikega brata. In tu tale vakuum dejansko dela, ne tako kot na tistih starih mlinčkih za orehe, ki so jih naši očetje morali prevrtavat in spenjat na mizo s klemami, ker hudič nikoli ni držal;)
 In kako uporabljamo to čudo? Vzamemo obe prozorni plošči, na katerih celo piše "cutting plate", da se ne bi kdo zmotil (mimogrede lahko še otroke naučite 3 besede v angleščini (cut, cutting in plate), ki si jih bojo zaradi okoliščin takoj zapomnili;). 
Naredimo sendvič: najprej ena plošča, nanjo damo papir/karton, nato rezilo, obrnjeno z izbočenim delom proti papirju/kartonu in čez še drugo ploščo.
Vse skupaj prevrtimo skozi režo strojčka in končano - na drugi strani dobimo izrezane ribice:). *mimogrede, če ne gre, poskusite vrtet ročko v drugo smer, temnolaska se vedno zezne, malima je pa ta smer očitno bolj naravna - vrteti moraš namreč ravno v obratno smer kot pri velikem bratu.
 
 En mali nasvetek za lažje delo (sploh če delate z otroki, pa tudi če delaš sam/a, je tako lažje): dajte na mizo zraven en mali krožniček, na katerega lahko otroci odlagajo rezalne šablone - nekatere so hudimano micene in se hitro pogubijo. Doma imam par lesenih skledic/krožničkov, ki so super za raznorazna ustvarjanja, tu pa sem vzela kar krožniček iz kuhinje:) Škoda izgubljat živce in tole jih prihrani;).
 Pa zelo praktično je, če že prej narežeš kartone na pravo širino, ki gre v malega rezljača (mislim, da cca 5 cm, odmeriš s ploščico, pa je;). Delo poteka hitreje in vsak otrok lahko sestavlja po svoje, zato se manj kregajo;)

Zdaj pa najazbavnejši del - sestavljanje in lepljenje! Tudi tu imam dva trika v rokavu: eno je, da si prihranite kakšno takole embalažo z več prekati, ker je zelo praktična, da vseh teh malih delcev ne odpihne, da se ne pogubijo v mišmašu kartončkov na mizi, pa še delčke za isto ribo lahko daš skupaj in jih je lažje najti.
Tale drugi trik pa sem se naučila v vrtcu - belo lepilo za les daš v plastičen pokrovček (najboljši so od jogurta, smetane ali mleka, ker so dovolj plitki in veliki, da lepo stojijo na podlagi in se ne prekucnejo). *Če imate zelo male otroke, lahko pod pokrovček date malo plastelina ali blue tacka in ga zalepite na mizo - še težje ga bo prevrnit. Za večje otroke je boljše, če ni zalepljen, da ga vsak lahko vzame k sebi, kadar ga rabi. V pokrovček daš toliko zobotrebcev, kolikor je ustvarjalcev (otroci + starš) in tako lahko precej omejiš umazanijo, sploh pri malih otrocih;) ali pa naredite za vsakega otroka svojega, če imate otroke, ki res ne marajo sodelovat (pri nas to sicer ni problem, radi skupaj ustvarjajo, ampak če se vam kregajo, se mogoče splača reskirat tisto kapljico lepila, da je mir;).
 
Zdaj pa sestavljanje: tukaj je nujno, da ima mama svojo kartico in paca nanjo ter pusti otroke na miru, da delajo po svoje:). No, dobro, ni nujno, je pa zelo fajn - vsak ima namreč svoj način ustvarjanja - nekateri radi najprej naredimo več različnih ribic v različnih barvnih kombinacijah in jih nato postavaljamo, da vidimo, kako nam je najbolj všeč. OK, to je ena varianta. Obstajajo tudi druge;). Nekateri radi sproti sestavljajo ribice in jih takoj zalepijo tudi dol na podlago.
 
Tretji bodo sestavljali kar na podlagi. Nič ni narobe, vse dela, kakor je komu lažje. In tisti sovrtčanček ali sošolka, ki bosta dobila te kartice, ne bosta čisto nič jezna, če postavitev ne bo tipitopi in če se bo kje videl prstni odtis v lepilu,... skratka, če zadeva ne bo za na pinterest ali instagram;) Zato mami, ne sekiraj se, na počitnicah si;). *To je samo opomba za vse perfekcionistke - kar sem delala z mamami in otroki, je vedno najboljše delovalo, da daš mami njen projekt, ki ga lahko perfekcionistično izpili, medtem pa otrok uživa po svoje in si ne hodita v zelje:). Najprej te malo čukasto gledajo, potem pa so vesele, da se smejo tudi one igrat in otrok zraven, da sme delat po svoje;).
 Ko smo vse ribice in mreže sestavili, kakor nam je všeč, še celo kartico dobro premažemo z razredčenim lepilom za les, da se vsi delčki res dobro oprimejo podlage, hkrati pa to služi tudi namesto laka in zaščiti vse skupaj, da ne bo nobena ribica izgubila plavutke na poti do prijatelja/ice. Lahko pa seveda vse skupaj tudi polakirate. Ampak za tiste mlade mamice, ki še nimajo vseh mogočih ustvarjalnih zadevščin, je mogoče koristno, če vejo, da lahko vse skupaj narediš samo z enim strojčkom in enim setom šablon, pa par kartoni. Da ne rabiš cele gore stvari (vsaj meni je to vedno všeč pri projektu, če kje kakega takega najdem - kar je redko, navadno hočejo vsega boga;). In da ni treba še laka s sabo vlačit;).

In takole so nastale naše kartice (na slikah čisto zgoraj so moje, tele tu pa so od otrok, ki se jih dobesedno nisem niti dotaknila - imam pometeno pred dotičnim pragom, kakšen drug je svinjski, ampak tale je čist ko solza;)
Prva je od šesteltnega malega princa - ker je navdušen ribič, je naredil jato rib, ki se je ujela v mrežo:
 Tale je temnolaskina - ona je za 11. rojstni dan dobila tega malčka rezalčka (side kick), ker je bila doma tako navdušena nad mojim tavelikim big shotom in so pri tem res vsi trije vedno lepo sodelovali:
In tale zlatolaskina - ja, pri nas dovolimo, da gre kdo izven okvirjev;) Mogoče se bo ribici res zmečkal rep na poti do naslovnika, ampak včasih je to vredno poskusit, pri 9ih si res lahko to privoščiš;)
In ko takole ustvarjaš, se ti včasih zgodi, da ti kakšna ribica ostane... Kaj bi z njo? Škoda bi je bilo stran vršt, ne? Tako sem vzela šablonico za etiketo, ki pride skupaj s side kickom (malčkom rezalčkom) in naredila še knjižne kazalke za male in velike knjižne molje (ne vem, ali je dedno ali sva jih samo uspela vse tako vzgojit, ampak čisto vsi smo usekani na knjige! - zato nam kazalke vedno prav pridejo:), pa v kakšnih mrzlih zimskih nočeh nas bodo lahko spominjale na lepe sončne poletne dni...
in po vsem ustvarjanju z otroki, se je sonce spustilo dovolj nizko, da se odpravimo spet na sonce in si tudi mami zasluži malo mira na plaži ob kakšni fajn knjigi (tole je avtobiografija Keitha Richardsa, ki nama jo je Dedek Mraz prinesel vsakemu po en izvod:D)...
 Uživajte poletje!!! In naredite kakšne kartice za prijateljčke! Obljubim, da je 100x vredno - neopečeni otroci, veseli prijateljčki, ustvarjanje z otroki (i.e. družinsko "bondanje";) na dopustu... kaj še hočeš lepšega?

06 maj 2018

Ugotovi temperaturo - poskus za zaposlene dni


Maj in junij sta navadno precej divja - tako za šolarje kot za starše, ker takrat učitelji zaključujejo ocene, vsi krožki, športi ipd... imajo nastope..., vrtci in šole svoje zaključke... in včasih si je zato težko vzet čas za kakšne hude poskuse. Ker se začenja lepo vreme, nam je škoda zapravljat čas notri, zato odpadejo vsa raznorazna ustvarjanja, ki zahtevajo ure pripravljanja, pospravljanja in čiščenja;)... Vse lepo in prav, ampak... včasih se paše odklopit... Včasih otroci rabijo 10 minut skupnega časa za kakšno malo traparijo, da se odklopijo in lažje pregurajo še zadnje šolske tedne...

Zato en hiter poskus, za katerega ne rabite priprave, lahko ga naredite tudi na prostem (takrat, ko smo ga delali, je bila še zima, zato smo bili notri;):
 - vzamete tri posode, v eno date zelo toplo vodo (ne toliko, da bi se kdo spekel, ampak recimo okoli 60 °C - toliko, da je res kar topla), v drugo mlačno vodo (toliko kot smo mi topli, torej cca 37°C) in v tretjo mrzlo vodo (lahko dodate not še kocke ledu)
Zdaj otroci dajo najprej eno roko v toplo vodo, drugo pa v hladno in ju tam pustijo tako dolgo, da se privadijo temperaturi. Nato dajo obe roki hkrati v mlačno vodo. Iz obeh rok bodo dobili čisto različne občutke, kako topla naj bi bila ta voda - eni se bo zdela hladna, drugi topla.

Lahko poskusite in najprej naredite poskus z zaprtimi očmi - otroci so čisto presenečeni, ko ugotovijo, da imajo obe roki v isti posodi!

30 marec 2018

Zajčkove škatlice za sladkorjene mandlje

Tehle pa še nisem objavila, ne? Takele škatlice nam je lani prinesel zajček za veliko noč! Not so bili sladkorni mandlji in vsaka je imela drugačen motiv odtisnjen, vse pa istega zajčka.
Naredi se jih zelo enostavno, sem jih pregledala, kako jih je zlepil:). Izgleda, da je samo pravokotnik papirja zvil v cev in jo zalepil na eni strani, napolnil in na drugi strani zalepil pravokotno na prvo stran. Če bi si kdo želel navodilček za kako takole zadevico, povejte, tole res ni komplicirano:). Oblika je navaden tetrapak, v kakršnih so v starih socialističnih časih prodajali smetano (oranžna je bila sladka, zelena pa kisla, če se ne motim  - še pomnite, tovariši? :D) 
 Tukaj sta obe barvi, mogoče je bil zajček navdahnjen s takratnimi smetanami... Ali pa so mu všeč korenčkaste barve (oranžna in zelena)... bolj verjetno... Mogoče pa je hotel naredit kot neke papirnate korenčke... Kdo bi vedel...
Kakorkoli, vsem so bile škatlice zelo všeč in glede na to, kako enostavne so, jih lahko samo toplo priporočam:) Takole jih je dal v peharčke  skup z ostalimi darilci, ki jih je prinesel.
Pri nas namreč zajček vedno prinese darila v peharčke, vsakemu v svojega in vedno jih skrije povsod po hiši, da jih iščemo ko zmešani! To je pol zabave!

In vedno so zraven še kekšne male drobnarije: zajček iz kuverte, korenčki iz krep papirja, napolnjeni z bonbončki, itd... to je pa druge pol veselja:). A k vam tudi pride zajček?

24 marec 2018

Čisto na hitrco, če slučajno to kdo bere danes:) Čeprav zadnje mesece lovim sama svoj rep in nam prazniki kar polzijo skozi roke, pa gregorčkanja ne moremo spustit - pa čeprav malo premaknjeno, ker nam jo je takrat zagodlo vreme in virusi...
Torej: vabljeni na spuščanje ladjic s svečkami na Koseški bajer (na leseni ploščadi), to nedeljo, 25.3. ob 19h (to je že po novem času, po starem bo to ob 18h;), skratka, ko se počasi začenja mračit.
 
Če kdo ne ve, zakaj se gre ali ga/jo zanima kaj več, je v lanskem vabilu vse skup malo bolj podrobno opisano... Sicer pa računam, da bom enkrat aprila lahko malo več časa posvetila blogu in pride poročilo, kako je ta tradicija zaživela pri nas:)
Se vidimo!

28 februar 2018

Kako izbrati šivalni stroj

To me ljudje velikokrat sprašujejo in očitno teh informacij pri nas manjka, zato ena objava na to temo - komur se ne da brat moje zgodovine šivanja (razumljivo), preskočite moje nakladanje in preberite samo čisto spodaj ali pa čisto na kratko tule: šivalni stroj MORA imet možnost:
- šivanja nazaj
- nastavljanja širine šiva
- nastavljanja dolžine šiva
*zelo priporočljivo je tudi, da ima gumb za spustit in dvignit iglo - ni pa nujno
* fino je tudi, če ima kak program za gumbnico, da se pa tudi brez
Izbirajte po moči in kvaliteti motorja (čim bolj kovinski, tem boljše), mehanski niso slabši, so pa cenejši.

Splošni nasveti:
Če si brez denarja, je boljše imet starega in boljšega kot novega in slabše kvalitete. Vsekakor boljše kvalitetnejši mehanski kot najnižja kvaliteta elektronskega. Elektronika tudi rada crkne, kolesca manjkrat;). 
- Dostikrat me sprašujejo, kakšno imam mnenje o šivalnih strojih iz raznih Hoferjev in Lidlov... Sama sicer nisem kupovala prav šivalnega stroja v diskontnih trgovinah (niti ga ne mislim;), ampak karkoli, kar se vklopi v vtičnico, ni še nikoli dobro delalo od tam... Nobeno orodje ni bilo ok in zato jim niti približno ne zaupam, da bo pa šivalni stroj delal - vsaj ne za moje potrebe... Poleg tega dostikrat nimajo najbolj osnovnih funkcij - ala nastavitev širine in dolžine šiva! Nekateri so pa čisto zadovoljni - je pa res, da vsi, ki so mi to rekli, navadno niso šivali več kot 5x;). Tako da čisto ok, če ga mislite parkrat na leto potegnit na svež zrak, če pa mislite dejansko veliko šivat pa... bi rajši malo dlje šparala in potem eno cenejšo Bernino, Elno,... kupila - v trgovini, kjer bi mi znali tudi pomagat, če bi kaj šlo narobe - ker to je važno, sploh na začetku, ko še ne znaš vsega sam rešit... Sama sem se vse sama učila in zdaj je net, kar stvari neprimeno olajša, ampak vseeno - je težko, ko ne veš, ali ga ti serješ ali stroj. Ko pa stroj lepo dela, veš, da ga ti serješ, razmisliš in popraviš, pa je:). In ko veš, da lepo dela, lahko v eni noči skončaš vse pustne maske;)

0.) CINCANJE, ODLOČANJE, ZBIRANJE INFO - JE POPOLNOMA NORMALNO - IN SMOTRNO ;)
Za vse, ki se odločate in odločate, pa se nikakor ne morete odločit, kateri šivalni stroj kupit, naj vas takoj pomirim - hehe, pojma nimate, kako šele jaz cincam! Kako sem jaz razglabljala, ko sem kupovala novega-starega overlocka! Lubi me je mel že poln kufer in rekel, da za 200E pa mi res ni treba doktorirat iz tega:D. In taprvič tastarega - sem skoraj rodila prej! Še sposodila sem si ga prej, da se ja ne bi zaletela! Tako da jaz zase tudi vse prej preštudiram, ker mi je strašno žal vršt stran denar, ker ga rabimo še za kaj drugega... Za druge mi ni problem dat, zase pa cincam pa cincam. No, je lubi nazadnje kar sam odcincal;). In dal mojega starega popravit in mi kupil novega - rabljenega:). Od tega je zdaj že kar nekaj let in od takrat vsi lepo delajo:). In jim je potem celo ratalo starega popravit, tako da mam zdaj dva, hehe. Zdaj mam lahko enega pri očetu:). Tako da zdaj mam ful mašinc (2 šivalna stroja: enega doma, enega na morju, 2 overlocka - enega doma, enega pri dediju, pa še coverlocka doma:). Sem malo ubrisana na tole šivanje. Ampak vprašanje, če bi se sama spravila kupit si stroj kar tako - tako da čisto razumem... Ampak če veliko šivaš, se naložba vrne - sama velikokrat naredim unikatna darila za prijateljčke mojih otrok za rojstni dan, ipd... recimo šal in rokavičke brez prstkov za sošolko, ki ima rada črne mucke in si je zelo želela enake rokavičke kot jih ima zlatolaska... Ko sem prišla ponjo, je njena mami rekla, da bi take pa še ona imela! :D
  

1.) KAJ MISLIM ŠIVAT S TEM STROJEM?
Sama si novega šivalnega stroja nisem hotela kupit, "ker je stari še delal", čeprav me je strašaaaansko jezil (ta je zdaj na morju, sem ga pa preklela milijonkrat!) Ta stari je zdaj na morju in tam čisto ok dela, ker je bil vmes na servisu, ker znam zdaj boljše zanj skrbet in predvsem, ker na morju ne delam takih hudih projektov, ki jih ne sfolga - so bolj oblekice, majčke, kak prt, prijemalka... Vsako leto obleke za vse tri, ko pričakajo očija - ja, mali je tokrat hotel oblekico:D. In jo je dobil in potem sta kasneje z zlatolasko zamenjala - tudi velikosti so bile prilagojene z mislimi na to menjavo:).
 
Skratka, ne pričakujem od moje Elči čudežev, da bo neka gospodinjska mašinca prešivavala 9 plasti prešite odeje, pa ne vem kako jamarsko opremo z gurtnami, zimsko bundo iz debelega platna, podloženo z umetnim krznom ipd... in se zdaj super razumeva. Elči šiva poletne oblekice za moje tamalčke in je super zadovoljna, da je ne silim več "out of her comfort zone":D. In če že šivam kaj težjega, imam na morju čaaaaas - in lahko šivam po polžje počaaaasi čez vse tiste plasti in potem se nekak zmeniva;). In tako na morju kar sproti recikliram vse premale oblekice - recimo tale rojstnodnevni baner - zastavice - kako rečemo temu po slovensko??? Slavistke, pomoč prosim!!! - no, karkoli že to je, narejeno je iz starih bodijev in malih majčk s kratkimi rokavi, ki so pri nas v veliki večini tako posvinjane spredaj, da jih nihče ne bi hotel - določeni deli so pa čisto lepi in uporabni:)
2.) KAKO SE ODLOČIT, DA JE ČAS ZA ŠIVALNI STROJ?
Sama sem mela srečo, da si je mami pred ohoho kupila nov stroj, ki ga ni znala rabit in potem ga je dala meni v uporabo, da ga pogledam, se naučim in potem njo naučim. No, prvo dvoje je ratalo, zadnje pa ne in ga je potem kar meni šenkala čez par let:D. Z njim sem naredila svega i svašta (oz. marsikaj za vse slavistke;) in še vedno šivam z njim na morju (to je ta nekoč osovraženi in zdaj ponovno ljubljeni strojček;). No, čez 10 let (po začetku šivanja) pa sem za Lejlo dobila nov superduper šivalni stroj Bernino Aurora 440 QE, čez katerega nimam ene žal besedice (ne pa gledat, koliko stane;). Ja, je drag, ampak sem ga že večkrat not prinesla, tako da ni bilo nikomur nikoli žal, ne meni, še manj pa vsem ostalim:). Overlocka sem dobila za Ronjo, coverlocka pa za Svita (ker fantkom ne moreš delat lattuce edge na rokavčkih;), mora bit kar navaden šiv;) - zdaj mi jih pa počasi zmanjka, tako da sva zaključila z otroki, hehe;). Nima smisla, če ne dobim stroja za to, a ne? :D Sem pa zato vsakemu otroku naredila pajacka, v katerem je šel iz porodnišnice - vsak je bil drugačen in tistega so je nosil samo tisti otrok. Če to kaj šteje:D
 
Če nimate sreče, da vam šivalni stroj pade v naročje, kaj lahko naredite?
- si ga izposodite pri prijateljici
- kupite enega starega, mehanskega, rabljenega. Lahko jih dobite poceni in včasih celo zastonj, na bolhi ali pri prijateljih, ker se jih ljudje radi znebijo, ko si kupijo boljšega. Če ne zaupate, da stroj dobro dela, ga pa kupite pri serviserju (tako sem dobila svojega rabljenega overlocka in še zdaj super dela - oni ga pred prodajo zrihtajo, zato da ga lahko malo dražje prodajo, ampak je vredno, če vse dela tipitopi;). Če si zelo zelo želite šivat, pa ste brez prebite pare, prav gotovo lahko dobite stare, za potiskat z nogo! Meni ga je dala soseda. Ker zasede precej prostora in ni na elektriko, jih nihče noče. Jermene lahko kupite v šiviljskih trgovinah, ker so navadno prepereli in jih je treba zamenjat.

3.) ZNAMKE:
Sama sicer prisegam na Bernino, samo zaradi mojega omiljenega strojčka, vendar imam zelo dobre izkušnje tudi z Elno (imam overlocka iz 2. roke in nimam pritožb, vedno lepo dela) in Janome (imam coverlocka, ki ni še nikoli nikoli nikoli zatajil - coverlocka ne bi nikoli drugega izbrala, ker je ta definitivno najboljši za to ceno!). Tudi Elna zdaj zelo lepo dela (zdaj imam njihov overlock in je super, sem bolj zadovoljna kot z Bernininim, vendar je nefer primerjava, ker ima berninin problem samo zato, ker je hkrati coverlock in se hitro zakvačka, če prešaltavaš, samo kot overlock je pa fajn). Tudi tista stara Elna še vedno dela (po cca 20 letih) in je ne preklinjam več - pač sem malo preveč pričakovala od tistega gospodinjskega šivalnega stroja srednje kvalitete). Singer je bil ime včasih, zdaj pa slišim v glavnem samo pritožbe (verjetno precej na račun teh cenejših diskontnih variant). Kar je narejeno v Švici, na Japonskem itd... bo praviloma dobro delalo... Ni pa poceni;).

Razni Bagat-i (made in Yugoslavia;) še zdaj super delajo - malo so bikovski (to ni za vsak dan gor pa dol iz mize dajat - to postaviš tja in si ne želiš več premikat;), so pa prav zato, ker so celi kovinski in temu primerno težki ko cent, tako zelo kvalitetni. Malo so štorasti nekateri modeli (na morju imamo tudi Višnjo, kjer je treba za različne šive obračat šivalno ploščico - to je res malo štorasto, zato pač vse šivam na tisti za cikcak, tudi če ni cikcak šiv:D). So pa nekaterim manj elektronsko navdahnjenim ljudem ti stroji bolj pri srcu, ker je vse zelo zelo "trotl ziher" - moja mama si je po tem kupila še 2 stroja, veliko boljša, pa še vedno če že kak šiv kdaj naredi, ga naredi samo na tem stroju... (enega od teh strojev sem potem jaz dobila, tisto Elči - ljubkovalno Elna, en star model, ki ga ne prodajajo več, mislim da je bil 330 in ta je še vedno v uporabi, čeprav samo na morju, naredi verjetno več kot marsikateri stroj, ki ga imajo ljudje doma;) - na njem še vedno vsako leto sešijem vsaj cca 10-20 stvari, prej pa sem itak precej več, tako da se je splačal:). Torej razmislite, kako zelo prilagodljivi ste in kakšen je vaš odnos do gumbov (obožujem, sovražim ali nekje vmes;) in zberite temu primerno. So pa ti stari stroji še vedno majka za težke materiale (s primerno iglo, seveda). Kak hud jeans več plasti, bom šla šivat na morju na Bagata, ne na modernejšo Elno. Recimo kocko iz starih kavbojk;)

4.) PROGRAMI
Kar se šivov tiče (ja, program= šiv, to oni tak kunštno rečejo, da se boljše sliši;), pri meni to ne igra velike vloge - moj zdajšnji šivalni stroj jih ima sicer ogromno, ampak ga nisem izbrala zato in vseh še vedno nisem uporabila in zelo dvomim, da jih kdaj bom;) (je pa večina dekorativnih, eni so za prešivavanje, pa ala-overlock šivov ne rabim, ker imam overlocka (mašino), itd...)
Predvsem je treba pazit pri raznih "ala Singerjih" iz raznih diskontov - ti namreč rečejo, da imajo 10-20 šivov, pa sta v bistvu vse skup 2, samo z različnimi širinami in dolžnimai šiva... Veliko bolj praktično je imet gumb za širino in za dolžino šiva, ker prestavljat programe je vedno bolj zamudno in manj imaš možnosti.
Kar se šivov tiče, je odvisno od tega, kaj delaš: sama sem si izbrala recimo model, ki je Quilter`s edition, ker sem naredila že precej prešitih odej (slika zgoraj je od najmanjše:D) in vem, da jih verjetno še kar nekaj bom... Ampak ne zaradi šivov za prešivavanje, ki jih ponuja, ampak zaradi širšega vrata in mizice (no, predvsem pa zato, ker za ta stroj lahko nekoč dokupim dodatek za vezenje, sicer bi morala pa nov stroj za to kupovat - ampak to je vse že superduper profi, tak da zaenkrat še ne sanjam o tem, pa itak nimam časa za to se učit;). Do takrat pa vezem kar z navadnim šivom, pa tudi gre:)
Kateri so ti dodatni šivi, ki jih boš rabila? To je najpomembnejše vprašanje tu;). Največ boš rabila ravni šiv (v 80-90%), cikcak šiv (ostalih 20% :D) in če recimo delaš take stvari kot jaz (pleničke in oblekice za otroke, rjuhe, ki se napnejo na jogi, itd...) ti bi zelo prav prišel trojni cikcak - to je prekinjen cikcak - ga dela v 3 korakih, je fajn za prišivat elastiko, je bolj elastičen šiv kot navaden cikcak, ampak če ga nimaš, se komot da naredit isto stvar s tem navadnim cikcakom). Tako je skoraj z vsem pri šivanju;). Igračke in oblekice šivaš  z ravnim in cikcak šivom;)
Poleg teh 3 šivov, ki jih jaz non stop uporabljam, je lahko fajn še kaka enostopenjska gumbnica (ali pa vsaj 4 stopenjska - to pomeni, da vse skup sešije v 1 oz. 4ih korakih), ker gumbnice pač prav pridejo;). Sploh če delaš gumbke iz Fimo mase, da pašejo zraven in niso nujno okrogli;)
Ala-overlock šiv za raztegljive tkanine je tako-tako. Lahko je zelo fajn, na nekaterih blagih, ene je pa boljše šivat kar z navadnim šivom. Precej dobre rezultate dobiš tudi z dvojno iglo (to je za šive, ki se vidijo, za spodnji rob na majci ipd), tako da ga ne rabiš nujno. Če veš, da boš šivala veliko iz jerseya, se ti pa mogoče splača. Jaz ga ne uporabljam, ker imam svoj overlock:). Če boš šivala ogromno iz jersya, boš tako prej ali slej prešaltala na overlock=serger=entlerco (to je vse eno in isto;).
Tale oblekica, ki je zdaj majčka (jap, še vedno jo nosi!!!), je bila recimo narejena z navadnim šivom, na navadnem stroju. Pa je narejena iz ene reklamne majce in zdržala 6 let, pa čisto vsak teden jo peremo...
Dekorativni šivi - jih boš zelo malo uporabljala, ker enostavno nimaš toliko reči za dekorirat na ta način, niti časa, da bi vse probavala (vedno vedno vedno se splača prej probat na testnem koščku, ne sprašujte, kako vem;) in naredila res en hud vzorec;). Saj so lahko čist luškani, ampak to res nima veze, koliko imaš različnih "lepih" šivov - moj jih ima ogromno, pa kot rečeno, sem jih zelo malo dejansko uporabila - pa veliko šivam in vem, kako jih uporabit - računaj, da boš na začetku verjetno delala eno reč malo dalj časa in boš zato malo manj projektov naredila na mesec - tako da res vprašanje, kolikokrat na leto boš uporabila kak dekorativen šiv... Na raztegljive tkanine jih je malo težje aplicirat, pa navadno se ti potem ne da zezat s podlogo, ki jo potem stran trgaš,... in rajši vzameš luškano blago, pa je;). To je reala, vsaj za mamice;)... In če nimaš teh šivov, lahko še vedno okrasiš s trakovi, koščki blaga, filca, itd...
Satje šiv je lahko še fajn, če misliš veliko majc (ala T shirt, pa majčke z dolgim rokavom, spodnje majce...) šivat, ker lahko na ta način lepo zarobiš robove in se šiv lepo razteguje brez uporabe dvojne igle (ki ima vsekakor svoje slabosti in se ti dostikrat enostavno ne da še enega sukanca napeljevat, pa sprobavat na koščku, če je šiv ok, če so vse napetosti ok, pa včasih je enostavno nimaš, ker se ti je prejšnjič zlomila itd...) Tako da je fajn imet alternativo. Je pa res, da moraš malo znat, da ga nastaviš tako, da je lep (in mora stroj to omogočat, da ga sam spreminjaš (širiš oz. ožiš) glede na blago). Diskontni tega nikoli nimajo, vsaj jaz še nisem videla, da bi imeli. IN potem ti tisti lepi šiv nič ne pomaga, ker ne zgleda tako na blagu;). Torej če se boš bala to sprobavat, potem rajši kupi enega bolj enostavnega, z manj šivi, pa da se na tistem naučiš najprej.
Razne tačke za nabiranje so uporabne samo za mamice s punčkastimi punčkami, čeprav se jih da z malo iznajdljivosti uporabit tudi na fantovski majčki;) Amapk če bi imela same fante, je res ne bi kupila;)
Raznih programov za prišivavanje gumbov itd... ne rabiš, ker to komot narediš z navadnim cikcakom, ki mu daš dolžino 0 in širino tako, da ti paše med luknjici gumba.

Šiv za vozel je fajn, ni pa nujen, komot narediš s tem, da daš dolžino na 0. itd... Jaz ga imam, ampak večinoma rajši backstitch-am (to pomemi da greš naprej in nazaj z navadnim šivom), ker je to precej bolj trdno.

NUJNE LASTNOSTI STROJA - MALO BOLJ NA ŠIROKO KOT ZGORAJ:
Torej: moraš met možnost nastavljat širino in dolžino šiva. To je pa nujno! Taki, ki imajo vse skup na neke knofe, da izbereš ozek ali pa širok cikcak - to pozabi, nepraktično in tudi kvaliteta takih strojev je nikakva. Mora met knof za dolžino in knof za širino, tako boš to uporabljala, če se boš morala zezat s preklapljanjem na razne šive, pa vprašanje, koliko časa boš vztrajala. 

Pa seveda moraš met možnost šivati nazaj - to majo en knof, ki ga pritisneš in dokler držiš, šiva nazaj. To je tudi nujno! Vse ostalo je pa optional.

* Kar je res fajn imet, je gumb, da ti iglo spusti oz. dvigne v najvišjo točko. To je praktiš (ni pa nujno, komot to narediš s kolesom, ki ga zavrtiš - to Ima pa vsak stroj;). 

* Fajn je tudi vdevalec niti, ni pa nujen, samo malo dalj časa se ubadaš z vdevanjem niti, če ga nimaš. To je verjetno bolj pomembno za slabovidne;). Eni top notch stroji imajo še odrezovalo spodnje niti, kar je super za prešite odeje in velike projekte, ampak moj tega nima, pa sem zelo zadovoljna z njim;).

KAKO SE ODLOČIŠ, KO NAREDIŠ OŽJI IZBOR:
Torej: poglej, kaj so razlike: a je motor isti (koliko je kovinski, koliko je plastik)? Moč ista? Garancija ista? Servis enako zanesljiv? Če boš morala pošiljat to nekam ne vem kam, ti servis nič ne pomaga, kre boš več dala za poštnino kot za servis tu... Pa zelo dolgo ga boš čakala, da ti ga vrnejo... To so pomembne stvari, ne število programov in razni mali dodatki.
- Če ima taprvi 15 programov, potem je verjetno, da so vsi ti taosnovni programi itak že gor, ker 15 ni tako malo (če ni to tako kot pri tistih, kjer rečejo ozki in široki cikcak kot 2 različna;). 
Če pa so razlike večje - da en omogoča nastavitve, drugi pa ne, potem pa brez debate rajši dražjega. 
Če boš šivala tudi odeje, težke materiale (ala jeans, ipd...), potem se bolj splača eno močno mašino.
Sem še kaj pozabila?

02 februar 2018

Tortice v skodelicah

 
Za tiste dni, ko nujno rabiš nekaj sladkega, pa se ti ne da (ali nimaš časa) pečt (teh dni je januarja še več kot sicer - ali se samo meni tako zdi?)... Ko bi rad nekoga pocrkljal, ker je žalosten ali mora delat pozno v noč ali pač kar tako... lahko v nekaj minutah narediš toplo, mehko, čokoladno sladico, brez gore umazane posode... s pomočjo mikrovalovke:)
 
Ja, vem, vem, mikrovalovka je živ hudič in bo zastrupila vas in vse vaše otroke in vsi bomo pocrkali (čez kakih 40-80 let;) in ostalo moderno pisanje... Ampak -  ne morem iz svoje kože in moje kritično mišljenje ne verjame vsega. Res je, obstaja raziskava, kjer so muce krmili samo z mlekom, pogretim v mv in so zbolele. In vsekakor ne priporočam, da svoje otroke krmite samo s hrano iz mv, kaj šele samo s pogretim mlekom - da ne bo pomote:D. Vendar na splošno mislim, da ni tak problem v tresenju vodnih molekul oz. načinu pogrevanja hrane, ampak v tem, kakšno hrano tam pogrevamo;). Vsekakor ni fajn, če jemo sam junk food in vsak dan "pogrej in pojej". Vseeno pa mogoče boljše to kot pa nič do pozno ponoči;).
 No, zdaj ko smo se to zmenili, vam lahko napišem recept, a ne?;) Ni mišljeno, da to jeste vsak dan za zajtrk, kosilo in večerjo :D.


 Za eno skodelico čokoladne pregrehe zmešajte kar v skodelici:
- 4 žlice moke
- 1 žlica kakava (grenkega, temnega)
- 1 in še 1/2 žlice sladkorja (jaz dam navadno rjavega in super pride)
- 1 žlička vanilijevega sladkorja
- 1/4 do 1/2 žličke pecilnega praška
Vse to dobro zmešajte in potem dodajte v taisto skodelico še:
- 4 žlice mleka
- 2 žlici olja (jaz dam navadno sončnično, ker nima močnega okusa, vendar bi šlo tudi s kakim drugim)

Vse skupaj dobro premešajte (za to se veliko boljše obnese jedilni nož kot žlica, nanjo se vse napopa;). 
*Po želji postavite zdaj na sredo zmesi še košček ali dva jedilne /temne čokolade;).
Potem postavite skodelico v mikrovalovko in segrevate 1 minuto. Če še ni dovolj pečeno (malo odvisno od moči mv, malo pa tudi od okusa, nekateri imajo radi bolj pacasto, drugi bolj pečeno), potem daste v mv še za 15-30 sekund in po potrebi še povečujete.

** Če date v mv več kot eno skodelico naenkrat, bo vse skupaj trajalo dlje, če jih je pa več kot dve, pa se tudi ne speče tako lepo, tako da priporočam, da delate eno po eno - medtem ko eno mešate, se druga peče - je na koncu tako hitreje gotovo - ne vprašat, kako vem;).

 Seveda se lahko potem igrate in tortico okrasite s stepeno smetano, dodate kakšno jagodo ali kos drugega sadja, posujete z mrvicami, narišete gor kaj s kakim sirupom... karkoli - če se vam da... Če se vam ne da, bojo vaši (otroci, možje, nemožje, partnerji, fantje, punce, žene, nežene,...) čisto zadovoljni samo s torticami;).

Še en nasvet za multi mame in druge zaposlene ljudi, ki jim je še to včasih preveč in rabijo imet kaj vnaprej pripravljeno;) Če mislite naredit velike količine že pripravljene suhe zmesi (samo povečate količine, če kdo rabi, naj pove, pa bom prevedla), kar sicer toplo priporočam, ker ni lepšega kot zmatran samo sešt po že pripravljeni domači zmesi in imet dobesedno v 2 minutkah toplo čokoladno sladico v rokah... no, v tem primeru, dajte v skodelico
- 7 žlic te zmesi (kar je ravno 1/4 skodelice (merice), vendar vsekakor zmerite, ker bo v pravi skodelici to izgledalo kot pol skodelice, ker so spodaj ožje in je volumen na kub). Jaz imam ti merico za četrt skodelice kar not v tistem velikem kozarcu od marmelade, kjer hranim to mešanico:)
- 4 žlice mleka
- 2 žlici olja
Vse ostalo kot prej.