petek, 28. januar 2011

Joga za otroke

No, ko smo ravno januarja in smo se že pogovarjali o novoletnih sklepih, sem razmišljala, kaj si ljudje največkrat obljubijo in ugotovila, da sta hujšanje in šport zelo visoko na seznamu;)  Sama sicer še nisem imela takih novoletnih zaobljub, ampak za tiste, ki rabite malo motivacije pri športanju in za tiste, ki rabite kako idejo, kako lahko sploh kakorkoli migaš doma, v zelo malem stanovanju, pa bo mogoče dobrodošla ta ideja. Seveda ne samo za tiste, tudi za tiste, ki si želite samo najt kako novo idejo, kako se igrat z otroki;)
 Navadno se vsi dobri nameni sfižijo, ko zmanjka motivacije, zato ima telovadba doma, z otroki eno zelo zelo dobro stran: ko otroci takole uživajo, si želijo še in še... In potem te naslednji večer spet zagnjavijo: "Mami, kdaj bomo spet telovadile?" In mami je to seveda veliko boljša motivacija kot to, da je to zdravo, da je to fajn za postavo, prebavo in splošno počutje, itd... itd... Enostavno je en "mami, prosim" veliko močnejše orožje od tehtnice, ozkih hlač ali podobnih trikov, ki jih ljudje uporabljajo. Vsaj meni se zdi. In mami dvigne svojo rit in gre pozdravit sonček in naredit leva in svečo in noja in most, pod katerim so riba, želva in rak in vse ostalo... Ok, vem, od joge ne boste shujšali, ampak boste pa gibčni in fit. Pa če jo delate z malčkovim tempom, se da tudi shujšat, po moje;)
 Najprej opozorilo, da nimam pojma o jogi, da nisem nikoli hodila na noben tečaj, niti nisem imela kakih prijateljev, ki bi me učili ali kaj podobnega, skratka sem čisti samouk in samo delam vaje po eni knjigi, ker ima lepe slikice (naslov je "Joga" - kdo bi si mislil;) Zato vas ne bom učila asan, ker bi se verjetno jogiji zgrozili, če bi me videli. Ampak vseh vaših morebitnih očitkov se otresem s tem, kar je rekel en pameten svamiđi: "Gram prakse je vreden več kot tona teorije."
Torej: joga za otroke. Kaj hudiča je to? Vsi, ki mislite, da je to prava joga, se motite;) Joga za otroke je veliko bolj zabavna, veliko manj meditativna (beri: dolgočasna;) in veliko bolj aktivna. Z otroki ne moreš ene poze delat 10 minut, ker bojo pobezljali vmes. Ne poznam 2 ali 3 letnika, ki bi to zdržal več kot 1x 1 pozo in ki bi se tega veselil in bil pripravljen še kdaj to počet - bit 10 min. pri miru - ste znoreli? :D
Če torej obvladate jogo, se boste morali najprej malo prizemljit kar se tiče tega, kaj je z malčki možno. Ko to sprejmete, se boste imeli odlično:) (to ni samo moja ugotovitev, to je ugotavljala tudi dolgoletna učiteljica joge tule).
 Meni je bilo neprimerno lažje, ker sem še sama en otrok in mi je tak način veliko bližje kot klasična joga - najljbuši samček me vedno heca, da delam "power jogo", ker si pač pozicije pri meni dokaj hitro sledijo;) In malim to paše, to je ravno malčkov tempo;) (prosim, ne tukaj vlečt nobenih vzporednic in zaključkov;).
 Če slučajno niste tako zelo otročji, ali pa se tega še ne zavedate, potem je tu nekaj idej, kako jogo ali katerokoli telovadbo približat otrokom:
 - živali: otroci zelo radi oponašajo živali! Pri jogi je veliko poz poimenovanih po živalih, kar vam je lahko v veliko pomoč. Samo ne delat joge kot na tečaju, da ste vsi tiho in čisto pri miru čakate v eni pozi 10 minut - ker bo otrokom dolgčas. Če pa vsi na ves glas zarojvete v levu, se majete, ko iščete ravnotežje pri drevesu, sikate, ko se zvijete v kobro in z rokami oponašate rakove klešče, ko se prepognete v klešče... bo veliko bolj zabavno:) (mogoče boste ugotovili, da tudi za vas, hehe)
 - zabava v druženju - torej interakcije: naredite jogo zabavno, tako, da nekatere poze animirate ali da nekateri delajo eno pozo, drugi drugo, vi pa ju povežete z neko idejo: recimo kadar jaz delam most, malidve obvezno gresta spodaj in tam kampirata (kar je tudi zelo fajn za vztrajnost, saj potem res držiš lep most, če so otroci spodaj;) Kadar delamo čoln, vidmo želvo (sedimo z razkrečenimi nogami in se poizkušamo dotaknit tal s trebuhom) in potem se dve želvi obrneta skup in še veslamo - po dva in dva se primemo za roke in se nagibamo naprej in  nazaj. Ker smo me 3, naredimo tako, da se mojidve želvici postavita ena za drugo (tamala spredaj) in jaz nasproti njima in potem tako veslamo vse tri. Ko naredimo svečo, jo nekdo prižge in sveča gori (vrtiš stopala) in potem jo nekdo upihne in ne gori več), itd...
- zgodbice: otroci imajo po večini radi pravljice in teme. Če jogo zapakirate v pravljico, bo bolj zanimiva. Sestavite zgodbico, v kateri uporabljate besede za razne asane (položaje) in jih med pripovedovanjem postavljajte. En primer take zgodbice najdete tukaj (je v ang.) Lahko so čisto preproste, otroci niso zahtevni - vse je ok, samo da delate skup:) Veliko položajev se da povezat v logično zgodbico: metuljček pristane na rožico (lotos), pod mostom so vodne živali (riba, želva, rak), ko pozdravljate sonce, to pogleda najprej na vzhod, pa ga pridejo gledat vsi črvički, pogleda čez gore na zahod, na koncu pa še na severu eskimčke pozdravi... Ena poza ima lahko več imen (in jih tudi ima, samo guglajte;), če tako želite, lahko date svoja, nihče vas ne bo ganjal!
 Kar se tiče sproščanja, sem bila ob svojih živahnih malčicah zelo skeptična, ampak ker nikoli ne vržem puške v koruzo ne da bi vsaj pogledala, ali je kakorkoli uporabna, sem poizkusila. In moram priznat, da sem bila zelo pozitivno presenečena! OK, Lejli seveda ni tako zanimivo, da bi to dolgo zdržala in pač pleše tačas okoli, ampak Ronji pa to ful dogaja! Naša vaja je res preprosta: uležemo se na hrbet in pomislimo na nekaj lepega  - park, morje,... Potem se od nekod prikaže lepa žareča zlatorumena kroglica in jo vzamemo. Zdaj ta kroglica lebdi nad nami in se kotali od prstov na nogah proti glavi in tako otrok pomisli na vsak predel sebe, da ga začuti in sprosti. Nisem mogla verjet, ko si je moja živahna 3 letnica na koncu naših vaj vedno želela naredit še to!
 Tudi kar se tiče raznih meditacij sploh nimam pojma, ampak ker se mi zdi sposobnost koncentracije kar fajn zadeva, sem rekla, da bom poizkusila kaj čisto enostavnega z malima. Vzela sem eno od tistih dveh vetrnic, ki jih vidite v glavi bloga in jima razložila, da bomo poizkušale čim dalj skoncentrirano gledat v sredino te vetrnice. In moram priznat, da sem bila spet presenečena! 
Ni vsak dan pravi za meditacijo, ampak kadar pa začutite, da so se otroci toliko umirili, da bi lahko poizkusili, je pa po moje vredno, ker je fajn, da urijo koncentracijo na en tak zabaven način, da jih nihče ne sili (tega bo dovolj v šoli;). Pa da se umirijo recimo pred spanjem je itak zaželeno;) Vzemite to kot pozitivni stranski učinek;)
Predvsem pa se ne obremenjujte: jaz malih zelo dolgo sploh nisem popravljala, niti jima na začetku nisem dajala navodil, kako bomo kaj naredile (slike so od takrat), ker bi jima bilo to popolnoma nezanimivo, njiju je zanimalo, kaj bomo sploh delale - to pa se pokaže, ne pa pove. Samo delala sem in onidve zraven po svoje. Ko sta sami pokazali veliko veselje do tega, sem počasi vsakič vzela eno pozo, ki sem jo malo popravila. Tamali so gibčni: če vejo, kako je treba naredit, bodo svašta zmogli! Ampak ne vsega naenkrat! Naj delajo tudi po svoje, škodilo jim ne bo, če malo migajo:)

Ronja zdaj že sama hoče naredit boljše, bolj podobno pravemu gibu in dostikrat sama prosi za pomoč: "Mami, a mi pokažeš, a me primeš, pomagaj mi," itd... in je super ponosna, ko pride v pozo in jo pohvalim, da je super naredila ali da je naredila boljše kot mami, itd... Se mi zdi to boljše, ker ni prisile in je samo veselje: ravno to pa bi jima rada dala: ne znanja joge, ampak veselje do gibanja.

Probajte, garantiram, da otroci uživajo! Vi pa tudi, če se ne obremenjujete s tem, kako to izgleda - pa saj ste doma, koga briga, kako to izgleda! Da vam vlijem poguma: tele fotke so iz začetka naše telovadbe, kot vidite je vse razštelano - ampak mele smo se pa super:) Zdaj smo že bolj sinhrone, sploh midve z Ronjo, Lejla ima še svoj način večinoma, ampak to po moje sploh ni važno. Pri jogi res velja, da je važna pot, ne cilj:).

sreda, 26. januar 2011

Njoki

Dostikrat me ljudje sprašujejo, kako mi rata "toliko stvari naredit" ali pa "vsak dan doma kuhat" z dvema malčicama. No, prvi razlog je gotovo to, da ne rata samo meni, ampak da rata nama:). Ne delam si utvar, da bi mi touspelo, če bi bila samohranilka ali imela fanta, ki bi bil cele dneve v službi ali gostilni ali doma cel dan bulil v tv ali igral igrice. Ampak pač sem izbrala drugačnega in imela srečo, da je tudi on mene in da me še vedno prenaša z mojim ekspandirajočim milijonom idej:)
Drugi razlog pa je to, da malidve enostavno delata zraven. Priznam, da nimam živcev za to, da bi par ur sedela na tleh in z njima zlagala kocke, tudi punčk se mi ne da toliko časa oblačit in slačit... Zrolalo bi se mi. Vseeno se mi zdi pa fajn, da delamo kaj skup, da smo skup, da se mamo fajn skup. Zato počnemo skupaj pač stvari, ki so zanimive vsem trem (ali štirim). No, tu smo recimo delale njoke:
 Oči je že prejšnji večer skuhal, olupil in stisnil krompir, torej naredil najtežji del;), me pa smo samo še uživale: zamesile testo (krompir + moka + po želji še jajce (ni pa nujno, ne glede na to, kaj so vas babice učile!) ali samo rumenjak (prav tako ni nujen, komot naredite njoke samo iz krompirja in moke); sol ni potrebna, ker jih itak kuhamo v slanem kropu in itak ni dobro preveč solit, sploh za otroke). Zvaljale smo kačice in jih narezale na koščke - njoke. Včasih, kadar imamo čas in se nam dan, jih pa povaljamo na deščici z urezanimi utori, da dobijo lepo strukturo. Ali jih zapeljemo čez vilice ali čez ribežen. Vse naredi strukturo, v katero se lepo ujame omakica.
  No, potem smo jih skuhale v slanem kropu (ko priplavajo na površino, so gotovi) in v tem primeru sem jih predevala v ognjevaren pekač (meni je všeč jena steklo, ni astronomsko drago, je pa precej odporno na svega i svašta, pa še lepo izgleda, ko se skoz vidi:), jih zabelila, posula s sirom, nadevala drugo plast, spet posula s sirom in zapekla v pečici. Skratka tile so postali gratinirani njoki (zato se tudi nisem obremenjevala s strukturo, ker se v pečici potem ne bi več videla). Lahko pa bi jih samo ponudila s katerokoli dobro omako (paradižnikova ali sirova sta naši favoritki:).

Dober tek - tole zgoraj je bilo narejeno na ponedeljek, torej ni izgovorov, da je delovni dan, ko se nič ne da, hehe;) Ne, resno: ni tako zamudno, kot izgleda (če ti nekdo  že prejšnji dan stisne krompir, seveda;) (no, v principu si ga lahko tudi sami;), ampak je fajn, če ti ga kdo drug - ta del njokov sovražim, vse ostalo je ok). Mi delamo vedno dvojno količino njokov (je fajn, ko jih imaš naslednji dan že narejene:), torej iz dobrih 2 kil krompirja, pa je še vedno izvedljivo:)
Njoke pa seveda lahko naredimo iz vsega mogočega, ne samo iz krompirja: tole zgoraj so na primer bučni njoki, delali smo pa tudi že koprivove (neverjetno dobri, čisto brez krompirja!), pa ribje (da je prav testo iz rib - filejev, seveda), pa špinačne, pa skutne, pa... Možnosti je nešteto!

Poizkusite, zabava zagotovljena! Kaj je lepšega kot delati skulpture iz testa, za katerega vam ni treba skrbet, če ga otroci tudi "poizkusijo";) In če ste bolj po reglcih narejeni, potem gotovo veste, da je valjanje kačic fajn za razvoj motorike in da vsak kipar predlaga, da se najprej samo igramo z glino/testom,... da dobimo občutek zanj. Torej: mi tega sploh ne delamo zato, da bi bili siti, to je vse za psihofizičnomotorični razvoj, hehe - če verjamete;)

ponedeljek, 24. januar 2011

Navodila za uporabo tega bloga / dnevnika

Jasno mi je, da vas večina zna računalništvo boljše od mene, pa vseeeno: za tiste, ki ste na mojem nivoju: navodila za uporabo:)
- komentiranje: vključila sem možnost anonimnega komentiranja, da lahko komentirate tudi tisti, ki nimate googlovega računa (torej po domače gmaila;). Kadar hočete komentirati post, kliknete na komentarje in odprlo se bo novo okence (to je zdaj drugače), v katerega vnesete tekst, ki ga hočete objaviti in spodaj prepišete črke (to je varnostna reč, da ne puščajo komentarjev računalniki, da ne bi kdo smetil z reklamami, recimo)
- vračanje na začetno stran: najlažje to naredite tako, da kliknete na naslov dnevnika - torej na modro obarvan "vecna-optimistka" na slikici čisto zgoraj.
- iskanje: imate dve možnosti: kadar vas zanima določena tema, recimo bi radi vedeli, kaj vse se da početi na snegu, najdete ključno besedo v meniju "oznake" na desni strani (razvrščene so po abecedi). Kliknete na želeno oznako in bo vrgel ven (no, naj bi;) vse, kar sem napisala na to temo. Seveda vse vedno ne bo šlo na eno stran, ker sem omejila 7 objav na stran, zato da zadeva dovolj hitro dela. Zato če želite pogledati vse objave, boste morali kdaj kliknit "starejše objave" na dnu strani. Če boste to naredili takrat, ko boste že iskali, bo pokazal samo starejše objave na želeno temo.
Kadar pa si želite najt prav določen post, ki ste ga mogoče kdaj na hitro preleteli, pa bi ga radi prebrali ali vas zanima, če sem sploh kdajkoli pisala o čem takem, lahko uporabite googlov iskalnik znotraj bloga, ki se nahaja tik pod oznakami, prav tako na desni - rečejo mu "preišči ta spletni dnevnik". V polje vpišete iskane besede, ločite z vejico in presledkom  ali date v narekovaje, če iščete frazo in bi moral najt.
Kadar vam je všeč en post, so pod njim napisane oznake, s katerimi sem ga označila in lahko kliknete na kakšno, ki se vam zdi zanimiva in bo vrgel ven vse objave na to temo.
- priljubljene objave so samo predlogi, kaj je bilo do zdaj ljudem najbolj všeč - pomaga vam, da lahko vidite kaj, kar je bilo večini všeč, torej je bolj verjetno, da je zanimivo in pomaga tudi meni, da vem, kaj vam je všeč in pišem več o tem;) Enostavno kliknete na slikico (kadar je) ali na naslov objave, ki je desno od slikice modro ali sivo obarvan
- statistika verjetno večine ne zanima, to je bolj zame, da vem, da to sploh kdo bere, da se mi da še naprej pisat;)
- spremljevalci: tisti, ki tudi pišete blog ali imate gmail, lahko postanete spremljevalci, za ostale pa nisem prepričana. O plusih in minusih tega še ne vem kaj dosti, tako da moram to še malo raziskat.
- arhiv spletnega dnevnika, ki se prav tako nahaja na desni, pod spremljevalci, je seznam vseh objav, ki sem jih do zdaj objavila, urejen po datumu. Torej: če iščete neko objavo, za katero se spomnite, da je bila objavljena lani oktobra, kliknete na tisti trikotniček ob letnici 2010, da se odpre ariv od lani, nakar izberete mesec (v tem primeru oktober) in kliknete na trikotniček ob mesecu in se bodo odprle vse objave iz lanskega oktobra. Enako kot ste arhiv odprli, ga lahko spet zaprete, tako da kliknete spet na trikotniček, ki zdaj kaže dol in arhiv se bo skril znotraj letnice oz. meseca.
Če kliknete direktno na letnico ali na mesec, se bo arhiv prav tako odprl, hkrati pa bo cel dnevnik skočil na zadnjo objavo leta 2010 oz. meseca oktobra, če boste kliknili na mesec, hkrati pa bo arhiv raztegnil leto 2010 in skril 2011.
- povezave: to je sicer banalno, ampak se vseeno mogoče kdaj zgodi, da kdo ne ve, meni je bila to čista aha izkušnja, ko sem (pred leti) ugotovila tele povezave;): kadar je beseda v kakem mojem postu obarvana modro ali sivo, ne pa črno, se za njo skriva povezava na nekaj v zvezi s to besedo (lahko na moj starejši post, lahko na kako drugo spletno stran, povezano s temo, o kateri govorim); do nje pridete enostavno tako, da nanjo kliknete. Modro so obarvane besede, na katere iz vašega raččuna še niste klikali, sivo pa tiste, katere ste si že ogledovali, če prav razumem (vsaj tako je pri meni, ne vem, če je pri vseh tako).

nedelja, 23. januar 2011

Zvezdica zaspanka

 Ja, zdaj je pa res že skrajni čas, da objavim spet nekaj "ustvarjalnega", ne? No, tole smo zadnjič naredile na njuno željo, seveda: Zvezdico zaspanko. Sam dizajn je iz ene zelo fajn knjige: Lutke iz domače delavnice (ne, ne dobim nobenih procentov, res se mi zdi fajn knjiga - in to piše človek, ki ne mara lutkovnih predstav in gledat lutk, kako jih s skrajno afektiranimi glasovi kao animirajo ljudje, ki se jih vidi (to me je motilo že, ko sem bila otrok) - no, sem se navadila, ker jih imata moji punci radi, kaj pa naj;)... rada pa delam lutke, od nekdaj, to pa ja;). Torej smo naredile eno zelo preprosto, ampak čisto luškano lutko:

Animirala jo je pa v glavnem kar Ronja, hehe. Afektirani glasovi od malčkov so luškani - samo na odraslih se slišijo trapasto;)

PS: Naj mi lutkarji ne zamerijo - vem, da je to tudi umetnost, vem, da se je tudi tu treba potrudit, bila sem v lutkovnem krožku,... samo pač sama nikoli nisem padala na lutke (v krožku sem bila, ker je pač bil na voljo, pa me je zanimalo, kako je, čeprav nisem za lutke - probam vse;) Skratka: različni smo - kot vidite svoje averzije ne prenašam v naslednje generacije, hehe;)

sobota, 22. januar 2011

Zajtrk, kosilo ali večerja

 Zakaj bi bili vedno sendviči oz. "kruh pa še nekaj gor" in kupljeni otroški kosmiči z mlekom/jogurtom? Lahko je tudi bolj zabavno, pa vseeno zelo enostavno: tole so palačinke, kjer maso enostavno vliješ v pekač (najboljši so neoprijemljivi, da jih ni težko očistit) in spečeš. Vmes narežeš sadje, ko vzameš ven, natrgaš ali narežeš na kose, potreseš s sladkorjem in ponudiš s sadjem (jaz sem dala mango in melono, ker sta pač zdaj v sezoni, poleti bi dala borovnice, recimo) in marmelado (na tej slikici je višnjeva - hvala, dedi). Reče se jim nizozemske palačinkice, ampak mislim, da bi šlo z vsemi možnimi testi za palačinke.

No, to je bil pa naš današnji zajtrk. Ovsene kosmiče čez noč namočiš v mleku, skupaj z naribanim jabolkom. Zjutraj segreješ pol vrečke jagod (če delate z zamrznjenimi, jih date prejšnjo noč v hladilnik, da bodo oddale mraz hladilniku in se odtajale), dodaš zvrhano žlico sladkorja in limoninega soka in zavreš, da se zmehča, potem pa spiriraš s paličnjakom.
V posodice razdeliš mešanico namočenih kosmičev in jabolka, daš čez vsako žličko kisle smetane in preliješ z vročo jagodno omakico. Njamsi! Sploh če imaš domače jagode od babi - hvala, babi!!! (saj vem, da ne bere tega, pa vseeno).

petek, 21. januar 2011

Recikliranje - vrečke za sadje in voščilnica

 Kot vas večina že ve, imam rada naravo in verjamem v indijanski pregovor, ki pravi, da "Zemlje nismo podedovali od svojih staršev, sposodili smo si jo od naših otrok". Zato se mi zdi, da je naša dolžnost, ne samo dobra volja, da jo poizkusimo ohranit čim bolj tudi za naše otroke, ker jo bodo rabili še bolj kot mi. Oba z najljubšim samčkom glede tega zelo identično razmišljava, tako da ni nikoli problem poizkusit kake nove ideje, kako varčevat z energijo/snovmi, ki jih v bistvu ne potrebujemo - tu je nekaj primerov/idej:
- kadar se le da, greva s kolesi namesto z avtom, tudi v službo in tudi v dežju
- kadar nas ni doma več dni, izklopimo gretje in kadar nimava ravno dojenčka, je tudi gretje na malo manj nastavljeno (itak pa živimo v bloku, tako da ni tak strašen problem)
- ko sva se vselila, sva zamenjala balkonska vrata za taka, ki boljše tesnijo (okni sta bili menjani že prej), sobo od malihdveh, ki je na vogalu, sva od znotraj izolirala in kjer je vleklo not po tleh, sva dala zvite deke (če bi bilo po najino, bi tudi fasado obnovili in izolirali, samo tu je pač blok)
- porabimo kar se le da malo praškov, perilo peremo z oreški, namesto mehčalca (če kaj hočemo imet res mehko) in namesto sredstva za sijaj uporabljava kis in se odlično obnese
- ne uporabljava kozmetike in ličil
- ne kupujeva vnaprej pripravljene hrane, razen paradižnikovih omakic, pa še te so letos v gl. domače
- redko kupujeva za oblečt in obut, mora res staro že razpast, za otroke pa večino oblek itak dobiva (zadnje čase tudi zase, imava srečo:)
- stara oblačila dostikrat predelam v nova ali v igračke...
- hrane ne mečemo stran, zelo redko se kaj pokvari, si planirava kosila tako, da porabiva, kar imava
- že odkar sva se vselila, uporabljava samo varčne žarnice z izjemo ene same luči, ki redko gori
- v trgovini zlagava stvari v torbe iz blaga in druge večkrat uporabne vreče, itd...
še precej bi se našlo. Pa vendar - še vedno se najdejo stvari, ki jih brezveze uprabljamo, čeprav jih ne rabimo. Recimo vrečke za sadje.
 
Dolgo sem razmišljala in imela vsakič slabo vest, ko sem vzela vrečko za sadje iz stojala v trgovini. Sicer sem jih navadno še za kaj uporabila, vendar so tako tenke, da ne zdržijo prav dosti uporab. Potem sem zadnjič po radiu poslušala prispevek o tem, kako dolgo se ta plastika še obdrži in mi je kliknilo, da moram najt drug način.
In sem ga: tele mrežice so narejene iz stare, strgane gobice za umivanje (tista zadeva, ki speni tušgel - en način, da ga porabiš manj, mimogrede), ki sva jo enkrat dobila kot reklamo. Ne bi moglo bit lažje: mrežica je narejena iz dolge mrežaste tube. Najprej previdno odstranimo vrvico, ki vse skup drži, potem pa tubo razrežemo na poljubno dolge kose (pazimo, da vzamemo tiste dele, kjer mrežica ni strgana) in jih na enem koncu zavozljamo. Narejeno. Seveda so večkrat uporabne:).

 No, tole je pa bolj za hec in na hitro narejeno, vendar je tudi reciklirano: to je voščilnica za nečaka, ki je trenutno v "dinozavrasti fazi". Narejena je iz navadnega zelenega kartona, na katerega sem nalepila drevesa in slončke oz. mamute, ki sem jih izsekala s štanco iz kartončka od temne čokolade (je na eni strani ravno fajn rjavo-črn za drevje in grmovje, na drugi pa bel za slone/mamute). Dinozavra pa sem izrezala prostoročno iz prazne in umite plastnke od tušgela. Pa mislim, da je bo enako vesel kot če bi mu kupila eno ali naredila iz ne vem kakih kupljenih dodatkov... (ja, vem, prehitro sem slikala, predno sem pobrala dol tiste nitke od vročega lepila, zdaj je že počiščena:).

četrtek, 20. januar 2011

Tivoli

 No, še zadnja možnost za preživljanje lepih trenutkov zunaj pozimi je to, da greste nekam bolj blizu, recimo na igrišče. Seveda pri bližnjih igriščih poznamo že se mravlje po imenu, vemo, koliko kamenčkov šteje peskovnik in smo izčrpali že vse mogoče in nemogoče možnosti igranja na tistih 5ih igralih, ki so na voljo, zato se vsaj čez vikend splača zapeljat na drugi konec mesta, na kakšno malo večje in malo drugčano igrišče.

Tale mini "izletek" ima hecno predzgodbo: lani smo imeli na steni koledar od Jelke Reichman in ker vsi veste, da je krasna ilustratorka, se mi je zdelo škoda vršt lep koledar stran in sem ga letos dala malima, da ga imata za knjigico. In najina prvorojenka se je popolnoma zaljubila v slikico, kjer so otroci na vrtiljaku (mislim da je mesec april, nisem pa ziher). In tako je začela: "Kdaj bomo šli na vrtiljak? Jaz bi tudi šla na vrtiljak! Mami, kje je vrtiljak? Na našem igrišču pa ni vrtiljaka! Kdaj bomo šli tja, kjer je vrtiljak?..." in tako naprej in nazaj.
Seveda bi se ob takem moledovanju vsaka mama omehčala in se vprašala, kje so še ti vrtiljaki in seveda se vsaka Ljubljančanka spomni, da tak vrtiljak obstaja v Tivoliju. Seveda ga je mala takoj hotela it pogeldat: "Mami, kdaj gremo v Pivole?" (Pivole = Tivoli* op. avtorja;)
Torej smo prvega lepega letošnjega dne skliznili v "pivole" (s kolesi in prikolico, v katero sem naštimala ovčjo kožo, da je malima toplo, jasno:). No, izkazalo se je, da imajo tam zgoraj, ob ribniku, res še vedno tak vrtiljak, kot je na slikici od Jelke Reichman (in to celo 2!) in ne samo to: igrišče je res zelo lepo opremljeno!
Imajo takle viseči most, kjer pogumnejši otroci z veseljem tečejo in se lovijo, malo bolj preplašeni (beri: najini), pa se rajši še držijo za vrvi ob strani in malo bolj previdno stopajo. Obojim je pa zeloooooo všeč.

 Potem imajo takole opremljen griček z ogromno gumami in nekaj veliiikimi tobogani. Moji mali sta rajiš hodili po gumah, jaz bi se rajiš spuščala po toboganu;) Ampak bom za to morala prit enkrat, ko ne bo toliko otrok zraven, da ne bom delala gužve in ko ne bo toliko odraslih zraven, da me ne bojo čukasto gledali, hehe.
Seveda imajo tudi normalne tobogane, ta je bil Lejlin favorit.
 In ko se otroci zlakotnijo, lahko pojejo malico v mini hišici (to je bil seveda najbolj zabven del od vsega in naslednjič, ko smo šli, sta se takoj zakadili proti njej in zahtevali malico, hehe - otrokom se pač fajn zdi, da jejo zunaj, sploh v mini hišicah;).
Če boste šli v kratkem, priporočam takele kovinske bidone, ki so odporni na toploto ali pa kake termovke, zato da imajo otroci na voljo topel čaj, ker se v mrzlih dneh prileže, pa še starši imamo boljši občutek, če otroci pijejo kaj toplega, kadar je mraz. S seboj je fino imet tudi kako suho sadje za dvignit sladkor, jaz dam to kar v ziplock vrečko, da ima ves čas pripravljeno v "funboxu za ven"skupaj s kako frutabelo,  čokoladico... Seveda lahko pripravite ornk kosilo za zunaj ali pa naredite sendvič,... Po želji. Mi smo šli potem obiskat babi, tako da neko prenajedanje ne bi bilo zaželeno, zato samo mini malica.
 No, imajo še eno hišico, tako leseno, z oknom, skozi katerega svet izgleda popolnoma drugačen;) Če ne verjamete, pojdite pogledat:).

nedelja, 16. januar 2011

Ideje za izlete

No, tale post bo malo bolj gostobeseden (ja, vas že slišim: "A še bolj al kaj?";), ker so pač ideje in jih precej še nismo realizirali, torej ni slikc od tam. Na začetku vsakega odseka bodo primeri, kar smo že naredili in kratka obnova, kako nam je bilo všeč, pa cena in kaki nasveti, kar pride prav (kdaj je najlepše it, če je treba na kaj pazit, itd...) Torej, kaj se skriva v najini tako opevani beležki?

ŠPORTNI DNEVI z malčki
- sankanje - lani izpolnjeno, letos še čaka na sneg
- vikend kopanje v slovenskem morju - izpolnjeno, letos seveda še ne;) - bo počakalo na poletje
- rolanje s prikolico - ste že videli tukaj
- joga za otroke - pridno izpolnjujemo skoraj vsak dan, tu je post o tem

Zdaj pa še neizpolnjeni plani za naprej:
- drsališče - to mora bit v kratkem, da bo še mraz; samo da se pozdravita. Drsališč na prostem, zastonjskih ali zelo poceni, je pozimi kar dosti - eno je v Tivoliju, eno v BTCju, včasih je bilo še v Parku Zvezda, samo zdaj ga razkopavajo in še nekaj časa ne bo nič v središču mesta... Če se bodo zunanja prej stopila, bomo šli pa v Tivoli not, kjer je tudi dobro urejeno in poceni (4€ za vse 4).
- kopanje v zaprtem bazenu (Atlantisu) - sva hotela zadnjič it, pa je svinjsko drago, sploh čez vikend (pride skoraj 40€ za našo družinico za 2 ušivi uri!) in smo se odločili, da gremo rajši čez teden enkrat, pa bolj v miru (takrat se nam bi že malo mudilo)
- kopanje v odprtem bazenu (Laguni/Koleziji/Kodeljevem,...), smo hoteli lani it, pa so jih prej zaprli, ker je bilo že avgusta tako mraz; ko bodo spet odprti, gremo - to bo počakalo do poleti
- Mežiški rudnik, ki ga prevoziš s kolesom - rabiva samo še nosilce za kolesa, da se bomo lahko pripeljali do tja... To je tudi primerno za pozimi, saj je rudnik podobno kot jama - pozimi se nam zdi topel, ker je zunaj bolj mraz. Na žalost sem ugotovila, da bomo morali še dooolgo čakat, ker je dovoljen vstop otrokom od 10 let dalje... Ahja, mogoče kdaj sklizneva prej sama, hehe.
- kolesarjenje po PST (Pot spominov in tovarištva - zdaj ima neko bolj "politično korektno" - beri dolgočasno ime, mislim da je zdaj samo Pot; zamo bo vedno PST, pa če se na glavo postavijo) in po Rožniku
- veslanje po Ljubljanici: nekoč so imeli možnost ZASTONJ izposoje kanuja in si se lahko fural gor pa dol, samo žal je bila takrat Ronja stara par dni in z novorojenčico si ipak nisva upala not - šprica tista svinjska voda - tudi če se ne prevrneš;) Letos bi pa po moje že lahko šli, če bo to še možno. Če tale blog bere kdo na MOL, naj založi dobro besedo, hehe.
- Šmartinsko jezero: kopanje, seveda:) Pa veslanje in pedalini. Hvala za idejo!!!

POHODNIŠTVO
Bili smo samo na
- Tinjanu in
- Veliki planini - slikico ste videli v tem postu.
Tako malo pa zato, ker sta že kar težki za nosit kake daljše razdalje, kjer je precej razlike v nadmorski višini... Pa ker sta bili non stop bolni, seveda. Upam, da bo letos kaj lažje, lani je bilo treba obe še precej nosit, Ronja gre letos že precej hitreje in pride seveda dlje.
Radi bi šli še na:
- Pohorje, tam bi radi videli tudi Črno jezero, pa pogledat
- Trento in park Julijano, tam že veva, da je lepo, samo malidve pa še ne vesta;)
- Zelence (izvir Save), tam sem jaz že bila in si obljubila, da bom samčka tja peljala;)
- Pekel pri Borovnici, tam je res lepo - sva bila, ko njiju še ni bilo;
- Slavnik: lubi bil že milijonkrat (dobesedno, včasih po 5x v enem dnevu - so taki norci, ja in valjda jaz nanj nabašem;), ampak jaz pa še ne - ali pa tudi, jaz si tega nikoli ne zapomnim, zame so vse gore enake - v hrib;)
No, potem pa da pridem še jaz na svoj račun (beri: da je VODA zraven, če že ni morje):
- Cerkniško jezero: sva bila sama z bicikli (ko ju še ni bilo), sva se mela fajn:), vsekakor pridemo!
- Podpeško jezero: isto
- Lepena in Soča: tudi sva že bila in je bilo lepo in je edino prav, da to lepoto vidita tudi malidve
- Rogla in tam Lovreniška jezera - hvala za idejo!
- otok ljubezni Ižakovci
- Pokljuka
Pa še bližnje:
- Koseški bajer: jaz sem ga mela sicer že poln kufer, ko sem trenirala za maraton, ampak po nekaj letih sem se pomirila in ugotovila, da ni bajer nič kriv, da je bil na moji tekaški progi;) Če sem čisto iskrena, je bil pa bajer talepši del:)
In še bližnji krajši sprehodi, ki pa jih lahko vseeno raztegneš na cel dan (preverjeno):
- Golovec: Ronja je že bila, ko je bila stara kake 3 tedne, prvi daljši sprehod - sva mislila it za kako urco, na koncu smo se zgubili in smo lutali cel dan, hehe (no, prišli smo dol na drugi strani, potem je bilo pa treba nazaj, saj sva vedela, kje morava nazaj, samo je dolgo trajalo;). Jaz sem bila lačna, da se mi je že kar meglilo in sem komaj prišla do prve trgovine (tik po porodu, pa polno dojila, hehe) - in seveda tudi žejna - sicer sem mela eno flaško vode s sabo, samo majhno, premalo zame za toliko časa (kadar polno dojim, sem skoz žejna), kaj šele za oba. No, Lejla
- Rožnik in učna pot z različnimi vrstami dreves (je označena, no, vsaj približno, v OŠ je še bila, hehe, pa neke tablice so še zdaj, bom poročala, ko bomo šli)

NARAVOSLOVNI DNEVI
No, tu smo bili malo bolj pridni (al je to presenečenje, a?;) Šli smo v:
- Volčji potok: toplo priporočam, sploh kadar je toplo; mi smo si takrat obljubili, da pridemo še, ker sta tamalidve res noro uživali!!! Igrišče za otroke opremljeno 1A! In ni tako zasoljeno kot kak Atlantis ali kaj podobnega (13€ na družino, ne glede na št. otrok, meli so tudi pika popust), imaš pa not veliko raznih stvari kot v kakem lunaparku, ki so optional, ampak večino igral, ki so res fajn, pa krije že vstopnina. Ronja je tam tudi jahala konja. Letos gremo spet. Če ste spremljali zadnje poste, se mogoče spomnite slikice s tulipani tukaj, če bi jih radi sami šli pogledat, pa si poglejte, kdaj imajo kako razstavo tukaj).
- Postonjska jama: ste jo že videli tukaj. No, ta pa je zasoljena (70,4€ bi bilo za vse 4 brez popusta, jih ne briga, koliko je otrok star, vsi otroci enako plačajo, to sem samo tu videla do zdaj), ampak saj veste: Postonjsko jamo je pač treba it pogledat, ker je res lepa, naša znamenitost, not lahko vidiš človeške ribice, itd... pa še otrokom tisti vlakec ful dogaja (tudi velikim, hehe). Letos ne gremo, bomo pa šli spet, ko bosta večji.
- Strunjanske soline: luškan, zastonjski, sončen izlet, pridejo slikice - priporočam. Bomo še šli.
- Sečoveljske soline: te so bolj kulturne, en del je še delujoč, "multimedijsko" je kar zrihtano. Midva sva bolj na naravo kot na te kulturne tradicionalne stvari usekana - če vam to dogaja, potem boste noro uživali. Je pa prav, da malidve tudi to vidita, ne samo "najinih favoritov" (midva bi  soglasno strunjanske izglasovala). Je vstopnina, ni pa za bankrot (20€ za družinsko karto (ali 2 odrasli); cenik na netu je očitno zastarel, zato ne bom pripenjala linka - ali pa so nama preveč zarčunali;). Pa spominski kovanec si lahko narediš za 1€. Pride objava v kratkem, še kdaj bomo šli pa rajši na Strunjanske, ker sva bolj naravoslovca po duši. Evo, objava je že tu.
- Piranski akvarij, ko smo ravno na morju: to ste že videli tule. Poceni (18€/našo družino - torej 2x veliki, 2x mali), glede na to, da je treba za živali bolj skrbet kot za soline;), luškan, prijazen, toplo priporočam. Letos gremo spet, če hočete vi tudi, je tu urnik.
- Tehniški muzej v Bistri: dokaj blizu Lj, tako da ne rabite prav dosti časa za vožnjo, če ste od tod doma in zadeva je dokaj ogromna. Vse ni vsem zanimivo, ker je res ogromno različnih delov (tekstil, stroji taki in drugačni, zgodovina različnih industrij...), nekateri deli  pa so zelo dobro zastavljeni, dvorišče je veliko in tisti mostiček in voda in stari mlin... je vse za videt, sploh poleti. Midva sva bila že večkrat tam in nama je bilo najbolj všeč v toplejših mesecih, ker tistih ogromnih hal ne ogrevajo in je pozno jeseni bolj mraz (pozimi je pa itak zaprt, urnik in vse ostalo si lahko pogledate tu, tudi drag ni - 11€ za družino oz. če imate samo predšolske otroke, ki so zastonj, lahko vzamete samo 2 odrasli karti za 8€). Z malima smo bili na razstavi o Stanku Bloudku in Darwinu (how could we not go?;), oboje je bilo za pogledat, samo ste žal že zamudili. Gotovo bo tudi letos kaj, kar se splača videt. Malima je bil najbolj zanimiv ogromni stol, na katerem se lahko fotografiraš;) Toplo priporočam. Mi bomo gotovo še šli, tudi cena je taka, da si lahko privoščiš več kot 1 obisk, za razliko od kakih res turističnih zadev.
- Izviri Krke: fajn izlet za poleti, zastonjski, pot je v glavnem dokaj ravna in jo komot velik del prehodi tudi 2 letnica. Vozičkat se pa ne da, tako da mlajše je treba nosit. Je pa zelo lep gozd okoli, tisti sliki v uvodnem postu sta od tu. Žal je jama zaklenjena - za vse, ki bi radi šli pogledat Krško jamo.
- Živalski vrt - ZOO: lepo zrihtan, krasna igrišča, eno čisto novo (no, leto ali dve staro), celo leseno in iz vrvi in v obliki živali, res domišljeno in zanimivo, svaka čast! (celo plastificirane knjige so na igrišču, da jih lahko bereš otrokom) Živali so itak lepe in fajn, to itak že veste. V toplih mesecih je fajn, ker je toplo, ker je na enem igrišču potoček, ker vidiš vse živali zunaj - meni so totalno fascinantne žirafe, pa opice so tudi zunaj poleti,... Pozimi je pa fajn, ker je malo ljudi in so živali bolj mirne, pa jih lažje gledaš. Vstopnina je, če nimaš letne karte, hehe. Ki jo pa tudi priporočam, ker se ti povrne, če greš 5x v ZOO. In če jo imaš, potem greš večkrat:) Polletna karta se ti vrne pri treh obiskih, zato je res za razmislit... Ker otroci so res nori na zoo, še nisem videla otroka, ki ne bi rad šel! Imajo kup vodenih aktivnosti za otroke, se splača pogledat njihovo stran - se mi pa zdijo v gl. primernejše za malo večje otroke, ne ravno za malčke. Letos bomo meli spet letno karto;), sicer pa bi mi dali 18€ za en obisk, ker je za do 2 leti zastonj, ste pa lahko tam dokler hočete).
- Botanični vrt: ima nov rastlinjak, vendar ga (rastlinjaka) še nismo šli pogledat (sicer pa gremo dostikrat, smo blizu), je pa tudi sicer vreden ogleda, sploh v poletnih mesecih, ko vse zacveti. Pa otroci bojo uživali v preganjanju med prepletenimi šibami grmovja. Tam organizirajo tudi rojstne dni, Ronja je bila na enega povabljena in je bilo zelo fajn. Letos bomo spet tam vsaj vsak letni čas 1x (to je minmum). Več info tu. Vstop prost, tako da se splača it tudi kadar nimate veliko časa.
- gobarjenje in nabiranje kostanja: bili letos na Jančah (oz. baje ne čisto tam, smo prekmalu parkirali, hehe), drugo leto pa gremo drugam ali pa vsaj malo dlje, ker tam nismo kaj dosti našli - je bil pa vseeno lep jesenski sprehod, ki si ga lahko ogledate tu. Tega verjetno ni niti treba priporočat: nabiranje gob in kostanja je pač sestavina vsakega pravega otroštva, ne?:) Itak da bomo šli vsako leto, predlogi, kje je veliko gob in kostnja več kot dobrodošli:).
Kaj si še želimo pogledat?
- Škocjanske jame - to bi bilo fajn že pozimi, ker so jame pozimi toplejše od okolice
- Lipico - to pride na vrsto spomladi ali poleti
- rastlinjak orhidej v Prekmurju - to bo pozimi, ker je dolga vožnja in ker je notri fajn toplo - orhideje so pač tropske rastline;)
- ljubljansko Barje: pozimi se sicer da gledat ptice, vendar jih vidiš samo kot ene pikice (no, ornitolog v naši družini se ne bo strinjal, ampak dejansko nimaš kaj dosti od njih in od tiste posušene trave - to je "trauma iz detinstva" - smo šli z OŠ gledat ptice na barje pozimi: zeblo, blato se nam je ugrezalo do kolen, ampak najhuje je bilo to, da nam je ves čas navdušen ptičar težil, da moramo bit čisto tiho, pa da smo to pa uno vrsto preplašili, pa je ne bomo videli, pisat smo si morali, kaj vse smo videli (lani je lubi našel ta seznam in mi bil čisto fauš, kaj vse smo videli, hehe - zame so bile pa same pikice) - ampak ga bomo šli pogledat v kakem bolj prijaznem letnem času, ko ne bo vse razmočeno in mrzlo. No, boste zvedeli, kako mi bo všeč v odraslosti, hehe.
- sejem mineralov in fosilov v Tržiču -navadno je 1. ali 2. vikend v maju. Sva že bila, pa se nama zdi, da bi lahko bilo zanimivo tudi malima.
- Bukovniško jezero: kjer so bile vile in je baje lepo (hvala za idejo), sicer najdete več o tem tudi v Pravljičnih poteh
- Hiša eksperimentov: mi bomo sicer morali še malo počakat, ker tako mali otroci nimajo bogvekaj od nje (tako vsaj pravijo zaposleni tam), ampak čez leto ali dve, gremo definitivno in potem vsako leto:)

KULTURNI DNEVI
Proti najinem pričakovanju sva jih v tem razdelku kar nekaj odkljukala:
- lutkovna predstava - to smo bili celo 2x v lutkovnem gledališču in še decembra zunaj in še parkrat sta bili z babico, pa včeraj smo naredile Zvezdico zaspanko (lutko), ampak to verjetno ne šteje sem, hehe;) So pa zelo različne tele predstave - kakšna je super, kakšna pa precej bedasta. Sama sem sicer človek risank, lutk nisem marala, ampak malima so pa všeč (sta podedovali od babice - ona me je vedno na lutke vlekla, jaz bi šla pa v kino;)... Kar se cene tiče, so si zelo različne glede na gledališče, ki to uprizarja (mi smo meli srečo, da smo šli ravno v času nekega festivala in je bilo zastonj;), sicer pa ni da bi bankrotiral, čeprav tudi ne tako poceni, da bi šel vsak dan - sploh če gre cela družina (4,5€ v lutkovnem gledališču/osebo, torej 18€ za celo družino za eno predstavo - traja navadno nekje 3/4 ure, ostala gledališča so še dražja, razen Tiktak v kulturnici, ki je zastonj in mali sta baje strašno uživali - sta bili z babico:).
- galerija: smo šli gledat razstavo Picasso in nam je bila všeč (zdaj je ni več v Slo, najdite nekaj drugega;) Letos moramo tudi kako fajn razstavo najt, tradicijo imava, da gremo 8.2. vedno nekaj kulturnega gledat, ampak lani smo šli v muzej, tako da je Picasso počakal do marca. Vstopnina ni draga, 8. je pa celo zastonj, prav tako je vstop prost v mestni muzej, kadar nimajo kakih razstav. Sicer pa so te stvari sponzorirane in niso tako drage in niso omejene na čas.
- pustni karneval: smo šli kar v Lj., letos pa bomo šli kam dlje, če bosta zdravi, seveda - to je seveda đabe. V "predotroškem" obdobju sva šla v Cerknico in nama je bilo zelo všeč, ne vem pa, kje je najbolj luštno za otroke. Sprevodi so povsod, to je pa seveda najbolj zanimivo.
- knjižni sejem: malčkom je zelo zanimivo, ampak za starše z malčki je pa naporno - ves čas gledat, da se ti ne zgubijo - rabiš vsaj 1 starša/1 otroka. Tudi đabe.
- branje v knjižnici: mi smo šli v Otona Župančiča, kjer imajo fajn oddelek za otroke (da ne motiš ostalih) in kar nekaj luškanih didaktičnih igračk: imajo mizo s stolčki in leseno sadje in zelenjavo, ki se ga da narezat na koščke (skup sestaviš z ježki, ki gor), pa tak šotorček z blazinami in eno mizico s cestami,... Mojima puncama je bilo zelo všeč, nama pa tudi - priporočam. Knjižnice so seveda zastonj za obisk, včlanjeni smo pa verjetno tudi vsi.
- branje v odprti knjižnici pod krošnjami: no, to je bilo pa letos praktično vsak dan: kadarkoli smo šli mimo, se je bilo treba nujno ustavit in prebrat vse živo. In ker smo vsak dan hodili ven in večinoma ravno mimo te knjižnice... Je pa luškan projekt, simpatično in prijazno otrokom. Priporočam. Tu niti članarine ni.
- Sečoveljske soline bi lahko spadale tudi sem, ker so res bolj kulturni kot naravni spomenik, več o tem zgoraj in tudi tu.
- pa razstavo fotografij smo si ogledali v Tivoliju. Tivoli je krasen in taprve fotografije (tiste iz zraka, cel svet različni konci, nek fra. fotograf) so bile res take, da se je po moje splačalo tudi iz Ptuja prit to pogledat. Ampak te, ki so zdaj večinoma, pa niso ravno vredne nekega izleta. če si pa že tam, jih pa še pogledaš, to ja. Ne bi se pa zato v LJ. furala.
Kaj nas še čaka? Gradovi!
- Blejski grad
- Škofjeloški grad
- Ljubljanski grad
- Predjamski grad
- Laški grad
- Celjski grad 
- sejem suhe robe v Ribnici 
- Muzej premogovništva: žal sem ravnokar ugotovila, da bomo s tem morali še počakat, ker je vstop v podzemni (torej tazanimivi) del muzeja dovoljen samo otrokom nad 4 leta. Ampak bom vseeno napisala, ker imate vi mogoče starejše otroke, pa da imamo tudi mi nekje spravljeno vse na kupu še za kasneje:)
- mlin na Muri: sem že bila in je zanimiv, po moje bi bilo tudi malima všeč:) Pa še moko za kruh lahko kupimo, hehe.

In drugi izleti, ki jih nisva mogla kategorizirat?
- šli smo v Ikeo v Gorici in na Bled na kremšnite. Ok, če si ravno tam (oboje), ne bi se pa zdaj vračala samo zato.
Kaj si še želimo?
- It na praznik češenj, kakijev, pa verjetno bomo morali enkrat tudi na Trojanske krofe, da jim ne naredimo krivice.
- Radi bi šli pa spet enkra tmali izven Slovenije pogledat, mene mika Praga s svojo zlatno ulico, ki je baje kot v pravljici, lubija pa Bratislava...

Vaši predlogi dobrodošli:) No, sem dopolnila še z vašimi predlogi, upam, da nisem kakega izpustila.

sobota, 15. januar 2011

Piranski akvarij

Tretja in meni najbolj simpatična možnost za zimske izlete pa so izleti na morje (ne, to nisem jaz, to je dedijeva prijateljica, jaz sem slikala):
Ja, zimi lahko dejansko zbežite nekam, kjer je je manj - torej kjer je vsaj malo bolj toplo in običajno bolj sončno.
Vedno se mi je zdelo nenavadno, da so moji primorski sošolci na faksu skliznili že v četrtek domov, medtem ko se štajercem ni nikoli mudilo in so večino vikendov ostajali v Lj. No, ko nas je enkrat sošolka povabila k sebi na primorsko, mi je bilo jasno, zakaj... In zdaj zelo radi hodimo dol, sploh ker nas zdaj tam čaka dedi:)
No, ampak v skladu z novoletnim sklepom lani, sva tudi na primorskem poiskala nekaj možnih izletov in najbolj simpatičen in najbolj primeren za malčke je prav gotovo Piranski akvarij!
Če ga že dolgo niste videli, boste gotovo presenečeni, ker je zdaj res lepo urejen! Včasih je bil res milo rečeno zanemarjen, ampak zdaj je res lep, majčken, ampak luškan, čist, prijeten in NI drag.
Res fajn stvar, ko boste v Piranu, pojdite pogledat, ne bo vam žal, videli boste lahko veliko zelo markantnih vodnih živali in nekateri akvariji so postavljeni dovolj nizko, da lahko opazujejo tudi najmanjši otroci (drugje pač dvignete malčka):
Nama je bila obema všeč velikost oz. majhnost akvarija, saj je res ravno prav velik, da je malčkom še zanimivo (do konca), da se ne izgubljaš kot v velikih halah galerij in nisi utrujen od vsega letanja in se zato lahko res posvetiš ogledu, ne pa letanju za malčki in da je povsod nekaj za pogledat. Je pa kaj videt:) Od ugorja:
Do skata:
Morske mačke:
Pisanih prebivalcev morskega dna:
Raki in raznorazne ribe (ja, tu sem pozabila izključit fleš, mi je še zdaj žal - zaradi živali, ne zaradi slike):
Pa seveda tisti, ki jih večinoma poznamo kot krogce na krožniku, ampak v živo so veliko bolj zanimivi - kalamari oz. lignji:
 In neverjetno markantna hobotnica - ta žival je tako zelo lepa, pametna, simpatična in res pravi navdih - barve in premikanje, eleganca in popolnoma drug sistem vsega - premikanja,... še oči ima ravno obratne kot mi, pa vseeno super vidi... Ma, hobotnice so res nore, sploh ko jo vidiš tako od blizu v živo:
In še marsikaj, kar boste morali it sami pogledat;)

petek, 14. januar 2011

Postonjska jama - zimski izleti 2

Druga zelo dobra možnost, kam pozimi, so jame. V jamah je celo leto enaka temperatura - in sicer povprečna od kraja, kjer se jama nahaja (da ponovimo OŠ;), zato je dejansko v jame bolj pametno iti pozimi, ker se nam takrat zdi v jami prijetno toplo, medtem ko je poleti tam hladno, sploh ker navadno nimamo s seboj dovolj toplih oblačil, pozimi pa jih seveda imamo že na sebi.
Seveda z malčki ne moreš ravno v vsako jamo in razne jamarske ekskurzije morajo počakat še nekaj let, ko bojo lahko tudi otroci viseli na štriku;) Do takrat nam pa ostanejo "turistične" jame. Za otroke je doživetje že vožnja z vlakcem, čeprav pri malčkih priporočam, da vsak drži enega v naročju - se počutijo precej bolj varne na ta način.
In če imate srečo, da je lepo vreme, se imate lahko zelo lepo tudi, ko pridete iz jame ven. Okoli Postonjske jame je precej velik urejen park, kjer lahko hodite po robnikih:

čez mostičke,... 
Skratka, bilo je lepo:) Priznam pa, da je to kar draga zadeva - mi smo imeli srečo, da smo ravno nabasali na neke dneve prazničnih popustov (smo bili tam malo pred dnevom mrtivih), tako da je bilo še nekak sprejemljivo, ampak če bi dala 2x toliko, bi bilo pa res drago! Samo v opozorilo, da ne bo kdo neprijetno presenečen. Vseeno se je splačalo, ker sta malidve (vsaj Ronja) odnesli od tega veliko več kot bi človek pričakoval (vsaj kot sva midva pričakovala...) Če pa ste tam kje v bližini, se lahko greste samo sprehajat okoli jame, kar je prav tako lepo:
Pa še to: splača se prej pogledat, od kdaj do kdaj delajo, ker pozimi precej hitro zaprejo jamo - mi smo ravno ujeli zadnji vlakec ob 16h in bili čisto paf, da je bil zadnji!
No, to je bila Postonjska jama. V načrtu za letos imamo Škocjanske jame, potem bomo pa naprej razmišljali o kaki nama bolj zanimivi (beri: malo težje dostopni).
Papa!

Blejsko jezero - zimski izleti 1

Ja, vem, zadnjič sem s tistimi pisanimi fotkami naredila skomine vsem normalnim ljudem (beri: tistim, ki ne marajo zime in komaj čakajo, da vidijo spet zelenje na drevesih;) - baje obstajajo tudi taki, ki imajo rajši mraz, ampak še vedno dvomim v to - po moje je to samo mit;) In zdaj se vsem toži po teh toplih dneh in javkamo notri, kaj vse bi, če bi... 
Zato tokrat nekaj jesensko/zimskih idej; naj vas ne zavedejo kratki rokavi - če nosiš otroka s 14 kilami in nisi jaz, ti hitro postane vroče - tole je bilo slikano konec oktobra in jaz sem bila konkretno bolj oblečena:
Če spadate v prvo skupino, ki ne mara zime, potem boste veseli, da obstajajo vseeno izleti, ki so čisto primerni tudi za nizke temperature, ušivo (torej deževno/sneženo) vreme, sivo nebo in kratek dan - torej na kratko: za pozimi in to z malčki, ki jih seveda hitreje prezebe, postanejo sitni, morajo spat opoldne, itd... Če spadate v drugo skupino tistih "čudakov", ki imajo dejansko zelo radi zimo in vse njene pritikline (mrzlo, temno,...), potem itak že veste, da se svašta da in lahko vi meni napišete kakšne ideje (se priporočam).
Torej, kakšne ideje/izlete izščemo pozimi? Če imaš male otročičke, potem pozimi ne moreš bit cel dan zunaj, ker jih zazebe. Pa ker grejo malčki navadno opoldne še spat. Pa ker rabijo nekaj toplega za pojest in čisto vsak dan tudi ne nosiš termoske za hrano s sabo.
Zato so zimski izleti kratki, taki, da jih lahko poljubno skrajšaš, da ni problem končat, če se vreme poslabša, če se vmes stemni ali če ratajo mali sitni; da nisi recimo na eni dolgi krožni poti in nočeš nazaj - mi nismo šli okoli in okoli, ker bi trajalo cel dan, malidve pa sta meli že počasi dosti: Lejlo sva sicer vozila:
Ampak Ronja je bila pa s poganjalčkom in ni šans, da ona odpoganja vseh 5 km ali koliko je okoli jezera: 
Pozimi je dobro izkoristit vse tiste lokacije, ki so mogoče malo dlje, vendar pa tam ni prav dolgo za bit - torej da se dolgo časa voziš v avtu, potem pa si tam uro ali dve, mogoče 3, potem je pa počasi že tema. 
Z avtom se je pozimi dostikrat bolj udobno vozit kot poleti, vsaj tistim, ki jim je vroče (meni je vse bolj udobno poleti, samo sem baje izjema). Pozimi pa lahko izkoristimo tisti čas, ko se že temni za vožnjo nazaj in s tem izkoristimo tistih par ur sonca, če seveda uspe pogledat skozi oblake.
Tak primer je recimo izlet okoli Blejskega jezera. Do tja se voziš kako uro (ja, vem, tisti, ki tam živite, pridete v Lj. veliko prej, ampak z dvema malima se samo pokaš v avto vsaj 10 min;)), potem se sparkiraš in greš okoli. Mi smo se kot rečeno vmes obrnili, bomo šli pa enkrat s prikolico okoli in okoli.
Tale labod, ki zgleda tako prijazen in sva ga oba futrala, je potem, ko smo se slikali vsi 4je (zgoraj) prišel za nami (lahko ga vidite zadaj na sliki) in kljunil lubija - bil je zelo jezen, ker smo šli in ga nismo še dalje futrali in to konkretno pokazal;)