Tivoli

 No, še zadnja možnost za preživljanje lepih trenutkov zunaj pozimi je to, da greste nekam bolj blizu, recimo na igrišče. Seveda pri bližnjih igriščih poznamo že se mravlje po imenu, vemo, koliko kamenčkov šteje peskovnik in smo izčrpali že vse mogoče in nemogoče možnosti igranja na tistih 5ih igralih, ki so na voljo, zato se vsaj čez vikend splača zapeljat na drugi konec mesta, na kakšno malo večje in malo drugčano igrišče.

Tale mini "izletek" ima hecno predzgodbo: lani smo imeli na steni koledar od Jelke Reichman in ker vsi veste, da je krasna ilustratorka, se mi je zdelo škoda vršt lep koledar stran in sem ga letos dala malima, da ga imata za knjigico. In najina prvorojenka se je popolnoma zaljubila v slikico, kjer so otroci na vrtiljaku (mislim da je mesec april, nisem pa ziher). In tako je začela: "Kdaj bomo šli na vrtiljak? Jaz bi tudi šla na vrtiljak! Mami, kje je vrtiljak? Na našem igrišču pa ni vrtiljaka! Kdaj bomo šli tja, kjer je vrtiljak?..." in tako naprej in nazaj.

Seveda bi se ob takem moledovanju vsaka mama omehčala in se vprašala, kje so še ti vrtiljaki in seveda se vsaka Ljubljančanka spomni, da tak vrtiljak obstaja v Tivoliju. Seveda ga je mala takoj hotela it pogeldat: "Mami, kdaj gremo v Pivole?" (Pivole = Tivoli* op. avtorja;)

Torej smo prvega lepega letošnjega dne skliznili v "pivole" (s kolesi in prikolico, v katero sem naštimala ovčjo kožo, da je malima toplo, jasno:). No, izkazalo se je, da imajo tam zgoraj, ob ribniku, res še vedno tak vrtiljak, kot je na slikici od Jelke Reichman (in to celo 2!) in ne samo to: igrišče je res zelo lepo opremljeno!

Imajo takle viseči most, kjer pogumnejši otroci z veseljem tečejo in se lovijo, malo bolj preplašeni (beri: najini), pa se rajši še držijo za vrvi ob strani in malo bolj previdno stopajo. Obojim je pa zeloooooo všeč.

 Potem imajo takole opremljen griček z ogromno gumami in nekaj veliiikimi tobogani. Moji mali sta rajiš hodili po gumah, jaz bi se rajiš spuščala po toboganu;) Ampak bom za to morala prit enkrat, ko ne bo toliko otrok zraven, da ne bom delala gužve in ko ne bo toliko odraslih zraven, da me ne bojo čukasto gledali, hehe.

Seveda imajo tudi normalne tobogane, ta je bil Lejlin favorit.

 In ko se otroci zlakotnijo, lahko pojejo malico v mini hišici (to je bil seveda najbolj zabven del od vsega in naslednjič, ko smo šli, sta se takoj zakadili proti njej in zahtevali malico, hehe - otrokom se pač fajn zdi, da jejo zunaj, sploh v mini hišicah;).

Če boste šli v kratkem, priporočam takele kovinske bidone, ki so odporni na toploto ali pa kake termovke, zato da imajo otroci na voljo topel čaj, ker se v mrzlih dneh prileže, pa še starši imamo boljši občutek, če otroci pijejo kaj toplega, kadar je mraz. S seboj je fino imet tudi kako suho sadje za dvignit sladkor, jaz dam to kar v ziplock vrečko, da ima ves čas pripravljeno v "funboxu za ven"skupaj s kako frutabelo,  čokoladico... Seveda lahko pripravite ornk kosilo za zunaj ali pa naredite sendvič,... Po želji. Mi smo šli potem obiskat babi, tako da neko prenajedanje ne bi bilo zaželeno, zato samo mini malica.

 No, imajo še eno hišico, tako leseno, z oknom, skozi katerega svet izgleda popolnoma drugačen;) Če ne verjamete, pojdite pogledat:).