Dostikrat me ljudje sprašujejo, kako mi rata "toliko stvari naredit" ali pa "vsak dan doma kuhat" z dvema malčicama. No, prvi razlog je gotovo to, da ne rata samo meni, ampak da rata nama:). Ne delam si utvar, da bi mi touspelo, če bi bila samohranilka ali imela fanta, ki bi bil cele dneve v službi ali gostilni ali doma cel dan bulil v tv ali igral igrice. Ampak pač sem izbrala drugačnega in imela srečo, da je tudi on mene in da me še vedno prenaša z mojim ekspandirajočim milijonom idej:)
Drugi razlog pa je to, da malidve enostavno delata zraven. Priznam, da nimam živcev za to, da bi par ur sedela na tleh in z njima zlagala kocke, tudi punčk se mi ne da toliko časa oblačit in slačit... Zrolalo bi se mi. Vseeno se mi zdi pa fajn, da delamo kaj skup, da smo skup, da se mamo fajn skup. Zato počnemo skupaj pač stvari, ki so zanimive vsem trem (ali štirim). No, tu smo recimo delale njoke:
Oči je že prejšnji večer skuhal, olupil in stisnil krompir, torej naredil najtežji del;), me pa smo samo še uživale: zamesile testo (krompir + moka + po želji še jajce (ni pa nujno, ne glede na to, kaj so vas babice učile!) ali samo rumenjak (prav tako ni nujen, komot naredite njoke samo iz krompirja in moke); sol ni potrebna, ker jih itak kuhamo v slanem kropu in itak ni dobro preveč solit, sploh za otroke). Zvaljale smo kačice in jih narezale na koščke - njoke. Včasih, kadar imamo čas in se nam dan, jih pa povaljamo na deščici z urezanimi utori, da dobijo lepo strukturo. Ali jih zapeljemo čez vilice ali čez ribežen. Vse naredi strukturo, v katero se lepo ujame omakica.
No, potem smo jih skuhale v slanem kropu (ko priplavajo na površino, so gotovi) in v tem primeru sem jih predevala v ognjevaren pekač (meni je všeč jena steklo, ni astronomsko drago, je pa precej odporno na svega i svašta, pa še lepo izgleda, ko se skoz vidi:), jih zabelila, posula s sirom, nadevala drugo plast, spet posula s sirom in zapekla v pečici. Skratka tile so postali gratinirani njoki (zato se tudi nisem obremenjevala s strukturo, ker se v pečici potem ne bi več videla). Lahko pa bi jih samo ponudila s katerokoli dobro omako (paradižnikova ali sirova sta naši favoritki:).
Dober tek - tole zgoraj je bilo narejeno na ponedeljek, torej ni izgovorov, da je delovni dan, ko se nič ne da, hehe;) Ne, resno: ni tako zamudno, kot izgleda (če ti nekdo že prejšnji dan stisne krompir, seveda;) (no, v principu si ga lahko tudi sami;), ampak je fajn, če ti ga kdo drug - ta del njokov sovražim, vse ostalo je ok). Mi delamo vedno dvojno količino njokov (je fajn, ko jih imaš naslednji dan že narejene:), torej iz dobrih 2 kil krompirja, pa je še vedno izvedljivo:)
Njoke pa seveda lahko naredimo iz vsega mogočega, ne samo iz krompirja: tole zgoraj so na primer bučni njoki, delali smo pa tudi že koprivove (neverjetno dobri, čisto brez krompirja!), pa ribje (da je prav testo iz rib - filejev, seveda), pa špinačne, pa skutne, pa... Možnosti je nešteto!
Poizkusite, zabava zagotovljena! Kaj je lepšega kot delati skulpture iz testa, za katerega vam ni treba skrbet, če ga otroci tudi "poizkusijo";) In če ste bolj po reglcih narejeni, potem gotovo veste, da je valjanje kačic fajn za razvoj motorike in da vsak kipar predlaga, da se najprej samo igramo z glino/testom,... da dobimo občutek zanj. Torej: mi tega sploh ne delamo zato, da bi bili siti, to je vse za psihofizičnomotorični razvoj, hehe - če verjamete;)
4 komentarji:
Pozdravljena!
Super ideje nam daješ tukaj na bolgu :) mene pa zanima kako narediš bučne/koprivove/špinačne njoke.
Hvala ti za informacije. Se že veselim novih idej in novih vpisov v bolg.
lp
V bistvu je bučni pire namesto krompirjevega za bučne njoke. Pri koprivovih pa pokuhaš/podušiš koprive, da ovenejo, stisneš vodo ven, potem jih popražiš na maslu in zmiksaš skup s svežo meto, jajci in naribanim parmezanom - količine so bolj od oka. Dodaš še nekaj drobtin, da se da oblikovat (da ni premehko). Po potrebi dodaš še moko, meni ni bilo treba - sploh če pusti malo stat, da se drobtine napihnejo in vsrkajo tekočino. Potem delaš kot za navadne njoke.
Pri špinačnih sem jaz dala zraven nepasirano suho skuto (da je čim manj mokro spet). Jajce je po želji, sem probala obe varianti, z ali brez.
Fajn recepti so v eni mali knjižici Sveže in polnjene testenine, prevedene iz It., je cela serija, takih malih A5, včasih so bile poceni, zdaj so drage, ampak tole se vseeno splača kupit:). Maš notri še kup kanelonov, raviolov,... in je super! mi smo skoraj vse vegi recepte že naredili, mesni pa še čakajo;) Poglej, če najdeš v knjižnici; v OŠ majo sicer tudi večjo knjigo Testenine, kjer je ta knjižica eno poglavje, ker je pač več teh malih združenih v eno veliko (trde platnice, A4).
Iščem po internetu slike njokov in katero stran mi vrže ven v iskalniku :-... O, to mi je pa nekam znano. Pišem in prepisujem v mojo knjigico receptov, same dobrote. Njam :-)
LP
A.
hehe, I will haunt you through the whole wide net:D...
Dober tek, njoki so zakon! (ja, ja, sem pač usekana na italijansko kuhinjo zgleda:) - če pa punci bojkotirata kitajsko... sta pa ti dve gotovo najnaj:))
Objavite komentar