28 september 2022

Kartice ali voščilnice

Kadar gre kako moje dete kam za več dni, mu naredim kartico - to je ostanek še iz vrtca, ko je bila prvorojenka stara 3 leta in si je to zamislila njena vzgojiteljica, ko so šli za 3 dni na kmetijo. Predlagala je, da starši napišemo kartice svojim otrokom, jih damo njej in potem 2 dan zvečer pride "pošta" in jih razdeli otrokom. (Seveda je potem morala nekaj kartic napisat sama, ker pač vsi starši tega niso upoštevali;) zato kasneje tega niso več počeli). Ampak mojim otrokom je bilo to strašno všeč in so si vedno želeli kartico od mami za seboj (kasneje sem jo pač skrila nekam v njihov kufer;).
Letos je šel v šolo v naravi najmlajši in ker ta traja več dni, dobijo takrat tudi več kartic - da jim ne bi bilo dolgčas;). Ziher je ziher:D. In ker je bila šola v naravi na morju in ker je moj mali nor na morje, so bile vse kartice na morsko temo... Da je bolj zabavno, včasih naredim kakšne interaktivne kartice - ki se vrtijo, ki jih je treba sestavit, karkoli pač. Tokratna se je vrtela - ko si jo odprl, se je tale rakec vrtel.

Želja se je nanašala na to, da so se v šoli v naravi šli tudi potapljat (neobvezno, dodatno).
Tele vidricine štampiljke mi je za rojstni dan dala moja mala in seveda sem jih morala uporabit! Tako je nastala druga kartica. Ladijska lina je obrobljena z obročkom, izrezanim iz recikliranega kartona in ovitega z reciklirano vrvico (a uganete od kod? To je tista vrvica, s katero so sešite na vrhu 5 kilogramske vreče moke:D). Ja. vem, hrček sem... Ampak a ni luškano?;)

In vedno dobijo na eni kartici nalepke za vsako noč, ko bomo narazen, da jih odštevajo - že dooolgo znajo štet in jih ne rabijo več, ampak ko jih enkrat nisem dala, so se zbunili... tako da:D... No, na to kartico sem natisnila lovilec sanj, ker sem mu želela lepe sanje;)

Čisto podobno kartico sem naredila tudi veliki sestri, ki je istočasno šla na svoj tabor. Kartice jim diskretno zatlačim v kak neopazen žep kovčka, da jih ne bi kak sošolec preveč zezal - potem jih lahko pogledajo, če hočejo ali rabijo ali pa skrivajo;). Nisem namreč vedela, ali bi si 15 letnica želela kartico ali ne... Ampak lani jo je hotela imet - vendar je precejšnja razlika med izletom, na katerega greš s sošolci, ki jih poznaš že 9 let, oni te poznajo od malega in vejo za tvoje traparije (oz. mamo:D) in med novimi, kjer si moraš svoje mesto šele najt.
In čeprav vem, da jih bom zdaj slišala, kako lahko vendar 15 letnici dajem kartice za seboj in da so srednješolci ja samo veseli, če so lahko stran od staršev... še vedno mislim, da kljub temu, da je vse to res, vseeno hočejo našo podporo in ljubezen izkazano tudi na take male načine in včasih niso pripravljeni bit kar veliki, čeprav bi po eni strani radi bili. Nočem bit jaz tista, ki ji jemljem te male traparije, ker pač nikoli ne veš, katera tvojemu otroku še pomeni... Toliko najstnikov sem že inštruirala, da vem, da en del njih hoče bit odrasel, drugi pa otrok;). In starši zelo težko uganemo, kdaj in katera reč bo šla v kateri koš;). In prav nič me ne moti, če bo zavila z očmi in si mislila - eh, mami... Ker bo še vedno vedela, zakaj;)

20 september 2022

Nabiranje gob

To nedeljo smo šli nabirat gobe... Kot vsako jesen.
Našli nismo čisto nobene užitne gobe:D.
Ne, tudi nobene psihadelične:D. No, saj ne da bi jih spoznala, o norih gobicah nimam pojma:D
Smo se pa imeli vseeno zelo fajn:).
Bilo je sicer že mraz, da je mala privlekla svojo pleteno kapo:D - ampak jo je kmalu dala dol, hehe. Vseeno je še poletje, čeprav samo koledarsko:)
Uživajte v gobarjenju, če boste imeli čas, do nedelje bo še lepo!

13 september 2022

Recikliranje starih oblek

Ne vem, ali smo samo mi taki, ampak vsako jesen začnemo besno pospravljat preden se začne šola... Nekak si vsi želimo vstopit v novo šolsko leto malo lažji... Ok, ali pa si to jaz želim, pa otroke silim v pospravljanje, dokler je še čas :D. In kdor je že kdaj bral ta blog, ve, da imam spravljenih kup premalih, zapacanih, strganih oblek, ki jih živ bog noče, pa mi jih je škoda vršt stran... Večino sem take že dobila - premale, zapacane in strgane od mamic, ki jim jih je bilo škoda vršt stran:D...
Počasi bi bil čas, da te kupe malo razredčimo... Tako smo se lotili vseh teh škatel! Na srečo so otroci že dovolj zrasli, da radi pomagajo pri takih rečeh:). Zakaj? Zato, ker se pri tem lahko naučijo šivat:). Win-win:)

 Ampak kaj bi sploh lahko naredili iz teh starih znucanih oblek? KRPANKE, seveda! Za tja rabiš samo koščke blaga in te lahko včasih dobiš še čisto lepe iz hrbtov in če delaš krpanke za kužke iz zavetišča, lahko porabiš tudi zapacane dele, ker je kužkom precej vseeno za fleke, glavno, da je toplo in mehko in nežno za obrisat tačke:). Tako kot sva jih s temnolastko delali že prej:
 In ker obljuba dela dolg - bolje pozno kot nikoli - če se moji ljubi bralki, ki sta se zanimali za tečaj šivanja (ali kdo drug), še vedno hočeta naučit, zdaj smo končno zrihtali prostor za to:). Javite se mi (v komentarjih ali na mail) pa se zmenimo:)

06 september 2022

Spanje na balkonu

Tole moram hitro napisat, dokler je še dovolj toplo:) Naša "ekstremčka", kot jima ljubkovalno pravi oči (ker sta na ekstremih - najmlajši in najstarejša;) oz. modrookca, kot jima navadno pravim jaz, sta si zaželela spat zunaj. Bilo je dovolj toplo, zakaj pa ne. Pogoj, da vse sama prineseta in odneseta:).

Na tla je mali dal armaflex, čez pa stare blazine od kavča, ki smo jih nekoč dobili od bice, ko je menjala kavč. Pri nas jih imamo za igrat, poležavat po njih, celo za zaščito padcev pri akrojogi:D, sicer pa pač ždijo v kotu dnevne sobe, kadar niso razmetane od igranja:D. Čez blazine je pogrnil tisti star bicin kosmati plašč (ker je kravje krzno ona trdi, da se temu ne reče krzneni plašč), ki sem ga razrezala in ga zdaj veliko uporabljamo, ko se kdo valja po tleh:). Čez je dal še eno flis deko in za blazino eno manjšo blazino od tistega kavča, pa sta bila pripravljena. Pokrila sta se z odejo in sladko zaspala...

Če se sprašujete, zakaj hudiča bi bilo to dobro - svež zrak je dober za otroke, predvsem pa je za sorojence dobro, da delajo skupaj kaj, česar sicer ne - takrat se ljudje bolj navežemo (to je znanost že večkrat dokazala;)). Zato če se le da, pozdravljava take ideje, kjer se bojo otroci navezali med seboj:).

Poleg tega pa: zakaj pa ne? Ulica je mirna, ni da bi bil tu smog, ki bi komu škodil, gnezdece sta si prav luškano uredila, zvečer sta v miru čebljala, navezala sta se, mali je še izumil način, kako lahko od zunaj zapre vrata z elastiko (tudi reciklirano iz neke igrice:D),... Take stvari naredijo otroštvo... Nihče od nas se ne spomni tistih tisočih noči, prespanih v postelji doma (mogoče kasneje, ko nismo bili več otroci;), ampak ne zaradi spanja;)... Sicer si pa zapomnimo take bedarije. Spanja na morju. V šotoru. Na seniku. Pod milim nebom. 

Ja, vem, tole ni čisto nič posebnega. Se strinjam - in ravno v tem je čar - nič posebnega to ni, vsi si to lahko privoščimo, vsi imamo kaj za vršt po tleh, ne rabite opreme za kampiranje,... otrokom pa tole dogaja na polno! Uživajte kak vikend:).