sobota, 25. marec 2017

Naravni kotiček - prve rožice

Pred hišo nam cvetijo zvončki! Ja, res, je, že skoraj so odcveteli. Ampak vseeno me vedno razveselijo - prvi znanilci pomladi:) Sploh kadar se mi zdi, da bo res zdaj zdaj pomlad... Njim v čast nov naravni kotiček.
 Pozimi ste brali o tem, kako se da naredit naravni kotiček tudi na resnično miniaturni površini. Ampak če imate ta luksuz, da mu lahko namenite recimo celo okensko polico, si le privoščite:) Na korenino sva z malim pomočnikom položila nekaj polžjih hišic, ker jih pač moj mali zbira in obožuje, nimajo veze z znanilci pomladi, samo pač naravni kotiček je za otroke in oni odločajo, kaj vse bo gor;).
 Najprej polico/mizico/kotiček pogrnite s kakšnim blagom, najboljše iz naravnega materiala, ni pa nujno. Tu sem vzela grobo tkane ostanke tetinega unikatnega volnenega tkanja in jih naložila enega čez drugega. Rjave in grobe, ker simbolizirajo prst in korenine in te so pač navadno take.
 Čez sem položila tisto krasno sprano korenino, ki sem jo dobila od alfa samčka in v njene vdolbinice položila koreninske otroke - nekateri so kvačkani, nekateri šivani... (to je tisto malo rjavo rumeno čudo zgoraj in tisti rjavi spodaj v kotu votlinice, na sliki se slabo vidita). Za tiste, ki ne poznate zgodbice - koreninski otroci čez zimo spijo, mama Zemlja pa šiva oblekice, v katere jih potem spomladi obleče in oni pogledajo na svetlo, odeti v čudovite barve kot prekrasne pomladne ročice:)
 In zdaj glavne zvezde: pomladne rožice, v katere se preobrazijo koreninski otroci:) Najprej zvonček...
In zraven še trobentica in spomladanski žafran...

PS: če kdo pozna koga, ki bi imel take pomladanske rožic, naj me pocuka za rokav:)

torek, 07. marec 2017

Gregorčkanje

Vsako leto  gremo spuščat gregorčke (ladjice s svečko) na Gradaščico (odkar smo ugotovili pravi datum:D, to je 11.3.,na PREDvečer - vem, vsi verni imate to v malem prstu, meni pa ti predvečeri res nikoli niso šli - da praznuješ praznik preden pride;). Tak je plan tudi letos in če bi šel še kdo, se vidimo tam. Ja, vem, spet ene lučke in spet moramo bit zraven:D.

Ker pa se nam je zdelo fino, da bi bilo kaj takega tudi v Šiški in ker je martinovo lučkanje naletelo na tako lep odziv in da ne bo zmede in da ne bo dvojega naenkrat (če je kdo mislil it v petek v Trnovo), smo lani organizirali lučkanje še na Koseškem bajerju. In ker je prišlo kar nekaj ljudi, sem si rekla, kaj pa če bi letos povabila še vas, če tole še kdo bere:) 
 
Vabljeni na spuščanje oz. vlečenje* gregorčkov po Koseškem bajerju to NEDELJO, 12.3. ob 18h, dobimo se na leseni ploščadi.
* Ker bajer ni potok, bomo ladjice privezali na vrvice, da se ne bojo izgubile in da jih lahko potegnemo potem ven in ne onesnažujemo narave. Izjema so lahko ladjice, ki so narejene samo iz naravnega materiala (vejice, vrvice, storžki) in niso lepljene s plastiko (torej ne z vročo pištolo, tisto lepilo je namreč plastika in se ne razgradi), vendar ne odgovarjam za otroški jok, če bo kaka ladjica odplava na sredo bajerja;). Če bo dovolj vode, pa lahko poizkusimo tudi v bližnjem potočku.
Kako izdelat zelo enostavno ladjico?
Ladjico lahko naredite kar iz tetrapaka od mleka, recimo, take so bile naše prve, narejene v 15 minutah in so čisto lepo služile namenu. Tetrapak sem spredaj spela s spenjačem, da je dobila ladja kljun (nekatere embalaže pa ga že imajo:) punci pa sta ga oblepili z izrezki iz reklam, še čajna svečka not in to je to. Ne pozabite na luknjo za vrvico.

Če tudi 15 minut nimate, pa vzamete prvo plastično embalažo in date not čajno svečko (lahko otroci prej ta plastičen pladenj še pobarvajo, ni pa nujno, glavno da plava). Luknjo v plastično embalažo najlažje naredimo z razgretim žebljem.

Lahko pa se seveda potrudite in izdelate nekaj hudega in samo nebo je omejitev:)... Nobena od tistih hudih ladjic ni bila naša, da ne bo kdo mislil, da se s tujim perjem hvalim;). Enkrat mi je uspelo naredit eno ultrasimpl leseno, vendar bi rabila eno obtežitev spodaj, da bi lepo plula po manj mirnih potočkih (za na bajer je pa ok).
Upam, da se vidimo!