petek, 31. december 2010

Girlanda iz kokic

Tudi ta ideja je verjetno že ničkolikokrat videna, vendar je tako preprosta, poceni in izvedjliva z malčki, da si je vseeno priborila mesto v mojem blogu;)
Naredimo kokice (no, lahko pa jih tudi kupimo, ampak potem zamudimo vso zabavo ob pokanju, skakanju in razpočenju koruzic - zato priporočam steklen pokrov;), potem pa jih s šivanko nanizamo na dolgo dvojno nit (da je dovolj trdno):


 Pri tem nam seveda pomagajo otroci, samo delo s šivanko pa zaupamo samo starejšim ali odraslim otrokom;)
 Dobimo poljubno dolgo (odvisno od časa in vztrajnosti vseh udeleženih;) girlando iz kokic, ki jo lahko obesimo na jelko/smrekico ali po stropu, po oknih ali pa z njo ovijemo kartonast obroč in naredimo venček (to mogoče drugo leto, letos nista imeli živcev za tako doglo kačo:) Mi smo jo dali kar na smrečko:
Lepo praznujte!

Pomander ali prešpikane pomaranče

Ja, vem, ideja stara kot svet. Ampak kaj naj jo zato proč zabrišem? Poleg tega, da je to prežvečena in stara ideja, je tudi klasika kar se okraševanja tiče, je tudi dišeča in kar je najbolj pomembno: je izvedljiva z malčki!
 Ne verjamete: check this out!
No, poleg vsega lepega, pa zanjo ne rabite prav dosti stvari in še te se dobijo dobesedno v vsaki trgovinici: pomaranče in klinčki (celi, seveda - ja, to je tista začimba, ki jo dajejo tudi v kuhano vino), pa še kak zobotrebec pride prav:
Kaj naredimo: ja, priznam, da je tako enostavno, da je škoda besed, ampak vseeno: z zobotrebcem naredimo luknjice, kamor bomo vstavili klinčke - tako je namreč lažje, ker je zobotrebec trši in bolj špičast, pa še lažje narediš lep vzorček - ja, tega si lahko prej skicirate, če želite, lahko pa samo zabadate prosto po prešernu - malčki se bojo verjetno odločili za slednjo možnost:

ds
Lejla je v "ama" (beri: sama) fazi in noče kaj dosti pomoči, Ronja pa je trenutno bolj v "mama" fazi (ja, sliši se ful podobno, samo učinek je pa ravno nasproten!) in noče kaj dosti sama, tako da smo Lejlo pustili ustvarjat "amo", Ronji pa z "mamo": 
Pustite otrokom, da imajo svojo pomarančo, ki jo prešpikajo in okrasijo po svoje, seveda:

 Vi pa lahko naredite tudi kake bolj geometrijske oblike: tu sta naši dve pomaranči (črtasta od Ronje z mami, pikasta od Lejle z očijem):

sobota, 25. december 2010

Domače igrače - "pliškoti"

Imajo nekaj. Ne vem, kaj, ampak očitno imajo nekaj, da so otrokom tako noro všeč. Vsaj mojim, pa še za nekatere druge vem, da je tako. Hec je ravno v tem, da to niso popolne igrače, da so oči nesimetrične, da je nos kriv, da so daaaaleč od ideala (kakršenkoli pač je ideal za medvedka/krokodila/vesoljčka/pajacka...;). Ampak vsakokrat me preseneti, kako zelo popularne so te zadevice.

Tu doma spleteni medvedek jaha krokodila iz moške nogavice:

Tegale že poznate iz posta o domačih darilih, slikala ju je pa Ronja, vsa navdušena, da bo tudi njena prijateljica dobila takega krokodila, kot je njen Kroki:
Zakaj je doma spleteni medvedek toliko bolj popularen kot množica Azijskih (made in...), mi ne bo nikoli jasno; morda je to, da so otroci zraven ob postopku res tako zelo važno, ne vem...
Vem samo, da sta ga obe hoteli odnest v vrtec;)
Ampak dejstvo je, da me je po temle medvedku, (ki sem ga spletla za 1. novembra v spomin moji babici, ki me je naučila plest,) Ronja vsak ljubi dan žicala za "še kakšno volneno igračko".
Kot vsaka normalna mama, ki seveda rada crklja svoje otroke, ji seveda nisem mogla rečt ne... Sem si pa izborila odlog - naslednijč, ko gremo k dediju... In smo šli. Mala je bila vsa nesrečna, ker me je pozabila spomnit, da vzamem s sabo knjigo z vzorčkom za tole ovčko, je pa čisto zasijala, ko sem ji povedala, da je nisem pozabila.
In nastali sta ovčki... Ker imam pač dve punčki. In če ena še ne govori kaj dosti, to še ne pomeni,d a si ne želi svoje ovčke. Tako za vsak slučaj dve ovčki (no, resnici na ljubo, se jima je potem pridružila še ena, še manjša, vendar te nimam slikane;).
Te ovčke so narejene iz čiste ovčje volne in polnjeni z ovčjo prejo (dobite v mali trgovinici Natura na tržnici, če bo kdo iskal) in sta po vseh "zakonih dobrih igrač", mislim, da bi jo požegnali vsi "montesoriji", "valdofski kurikuli",itd... torej bi morali bit popolnoma nezanimivi (ker imajo pač otroci rajši đunk, vsaj tako me dostikrat prepričujejo). Pa vendar ju imata radi. Hecna otroka, saj pravim, izredno netipična (ubijali bi za paradižnik, obožujeta papriko, ne marata plastike, igrata se pa s temi smešnimi skropucali, ki jih naredi mami, ko se dela, da zna plest;). No, saj se bom naučila, če jih bom na male zahteve vztrajno pletla, hehe...

Hočete še igračke? Tale vesoljček je sešit iz srebrnega blaga (poceni zadeva, pa paše mu;):
 To spalko za punčke je naročila prijateljica za njeno hčerkico za rd, ker ima kupljenih stvari dovolj, tega pa nikjer nista našli:
Takih pajackov sem sešila kar nekaj, saj so tako zelo praktični za dojenčke: ne morejo se z ničemer zadavit, zadušit, nič ne more odpast, razpast, so mehki in prijetni na otip, pa vseeno niso plišasti, kar nekateri odsvetujejo za novorojenčke):
Vas zanimajo še kakšne igračke? Tukaj najdete dve pošasti iz Smejočega in iz Vodnega planeta, narejeni iz flisa in sintetičnega polnila (beri: "machine washable" -> good for mama;).
Tukaj pa najdete še druga darila za otroke: predpasničke in vrečo za sedet in tukaj je nekaj igrač, ki jih lahko naredite skupaj z otroki - če ste slučajno kaj od tega zgrešili, pa bi vas zanimalo.

No, toliko za danes od mene, bom bolj pridna naslednijč, danes sem sitna;).

torek, 21. december 2010

torta za babi

Čeprav na tem forumu nimam navade pisat žalostnih zgodbic, se ta precej žalostno začne (ampak konec vse popravi;): moja tašča ni nikoli v življenju dobila za rojstni dan nobene torte, ampak si jo je reva morala vedno sama spečt. Ko sem to izvedela (pred nekaj leti), sem bila čisto šokirana, ker je bilo pri nas v navadi, da si rojstnodnevni slavljenec nič ne peče in mu nič ni treba (kar se mi zdi fajn tradicija in jo nadaljujemo: tudi jaz vedno dobim torto za rd - in ne, ni mi je treba naredit - glej spodnji del posta:).
Zato ji od takrat vedno spečem torto in se navadno zanjo posebej potrudim (tokrat res ni bilo časa, ker smo bile vse tri punce bolane, ampak vsaj pozornost pa je, upam, dosegla namen). No, to je torta za letošnji rd (ne, ne povem, koliko je mlada:).
Včasih sem ji vedno naredila 2 torti ali pa 2 ali 3 nadstropno torto, zato da bi počasi obrnila tehtnico - da bi dobila v življenju toliko tort, kolikor je stara (še nismo tam, bo morala še kar dolgo slavit rojstne dni:) Vendar odkar so se svak&co. preselili daleč stran, sama s tastom ne moreta pojest tako velikih tort, zato od takrat delam rajši samo po eno enonadstropno.
 Uf, je kriva! Practice makes perfect, hehe. Danes bi bila lepša:)

 Tokrat smo bile punce bolane, zato je torta (prva na vrhu - z vrtnicami iz tičino mase) res enostavna, vendar sporočilo je isto kot prejšnja leta (ta je bila tisto leto, ko je dobila svoj vrt):
Tale je od lani in se je Ronja še zdaj spomni (ne moreš verjet - ko je videla sliko, je zaklicala: "Tolta, ki sva jo naredili za babi!"), da smo jo skupaj delale (ona je pomagala predvsem pri določanju količine tičino mase - saj jo je precej sproti pojedla;):
Ostalih pa žal nisem slikala, še nisem imela digitalca (darilo od najljubšega samčka;)).
No, tale pa ni bila za rd, ampak za odhod v pokoj:
Da pa boste verjeli, da jaz pa res dobim torto za rojstni dan (in mi je ni treba sami pečt) - tu je dokaz:)

 Če si morate tudi ve/vi sami spečt torto za rojstni dan, predlagam, da vsem domačim pokažete ta post, mogoče bojo dobili kak namig;). Pa povejte to vsem prijatejlicam, ki rade pečejo, puncam od sinov, fantom od hčera,... ni vrag, da se ne bi našel nekdo, ki vam bo naredil vsaj eno torto - ker to je "higienski minimum";)

PS: več tort najdete tukaj ali pa če kliknete na "torte" v meniju na desni strani zgoraj in vam vrže ven vse poste, ki imajo not kako torto.

nedelja, 19. december 2010

darila za nečaka


Kaj se je skrivalo v tistih žakeljčkih za nečaka?  
V rdečem je bila tale Pošastna hobotnica:
 V zelenem pa Srečna pošast iz Smejočega planeta (oba sta iz knjige Izdelajmo pošast,TZS - to je "moja" oz. najbolj prijazna založba, pa jim lahko naredim malo zastonj reklame;):
 Ne, seveda to še ni vse: vsak od njiju je dobil še eno takole "zavozlano kapico" (sta iz istega blaga, samo velikost je različna in našiti avto je druge barve). Te kapice so praktične, da ne cukaš svojega malega občutljivčka (če imate take dušice kot jaz, potem je to precej pomembno;), ko mu jo vlečeš iz glave - potegneš za vozla/cofka/rogeka/kakorkoli že rečete tem izrastkom in tako se vmes ne more uštulit noben lasek, ki bi povzročil jok in stok;):
Tele kapice so super! Imajo namreč sposobnost, da izzovejo nasmeh naključnega mimoidočega in še bolj praktično lastnost, da jih imajo otroci (vsaj moji) strašno radi (moji punci imata vsaka po 2 taki kapici in Lejla še zdaj vztrajno izbira to kapico in rajši nosi čez še kapuco kot eno ornk kapo - zdaj je namreč premraz za takole bombažno zadevo). Kroj je izmišljen, ni pa težek:)
In žakeljčka? Sta bila tudi sama darilo: predpasnička - kroj je enak kot pri predpasničkih iz krpe, le da sta ta dva narejena iz blaga (metraže - to blago je iz Ikee, ki je sicer ne maram, ampak to blago mi je pa všeč:), najdete pa tudi pri nas kaj še lepšega, res je pa blago tu dražje):
Nanju sem ročno našila njuni začetnici iz filca, da ju ne bi zamenjevala in se kregala, čigav je kateri (bratje tako ali tako najdejo dovolj razlogov za kreganje, baje -  tako pravijo, "ja samo pričam, onako kako čujem" - sama ne vem, mam sestrici;), tako da ne rabita še enega razloga zraven;)

 No, to je pa res vse, kar sta to pot dobila. Imela sem še kakih 97 idej, vendar se mi zdi, da bosta odrasla, predno jima bom vse uspela naredit... Upam, da jima bo kaj všeč.

sobota, 18. december 2010

Darila za odrasle


Obljuba dela dolg, torej: tu so darila - 1. del - del, ki je šel v roke stricu, teti in nečakoma. Takole je izgledalo vse na kupu (ni velik, je pa od srca, hehe;):

Tole je škatla za svakinjo. Vas zanima, kaj je bilo notri?

Dva okvirčka za fotografije: prvi je oblečen v fensi blago, ki je po "naključju" enako kot tisto, v katero je oblečen njun prav tako ročno narejen poročni album (je mehek, ker je podložen s polnilo, da dobimo volumen):
 Drugi pa je oblečen malo drugače: dva koluta svilenega traku različnih, vendar podobnih in dopolnjujočih se barv sem razrezala na koščke in jih prepletla med seboj, nato pa v to oblekla lesen okvirček:
In kaj je dobil stric?
 Knjigo, oblečeno v indijsko blago (bivši sari), prav tako mehko, saj je tudi tu knjiga oblečena najprej v polnilo, čez pa še v blago:
 Zraven pa še obešalnik s kaveljčki - zakaj bi kdo to hotel imeti? Da nanje obesi pasove in se mu ne rolajo po predalih ampak so vsi pripravljeni na akcijo na enem obešalniku:
In nečaka?
Onadva sta dobila vsak svoj zavitek - kaj pa je notri, izveste jutri, da ne bo post predolg:)


 Uživajte v ustvarjanju lepih darilc od srca:) Kadar se ti ne mudi preveč, je prav meditativno:)

sobota, 11. december 2010

Rokice

 
Čeprav je veseli december že vse okoli nas, se mi zdi, da včasih vseeno rabimo oddih od njega - no, vsaj jaz gotovo. Zato bo ta post popolnoma "nedarilen", "nedecembrski", popolnoma "večen" - ideja, ki jo lahko delate kadarkoli, skratka... In da vas spomnim, da si je včasih dobro vzet tudi nekaj minut za popolnoma "normalno dolgočasno" življenje in predvsem za naše otroka in njihove male željice. Da nam ni treba non stop divjat. Ok, ne vem, koga zdaj to prepričujem: vas ali sebe, ampak glede na čas, verjetno oboji to rabimo;)
Torej: najtežji del: v tem norem decembru najdemo nekje 10 minut prostega časa, ko so otroci še budni, vzamemo še papir in svinčnik, otroci so tako verjetno nekje pod nogami in pripravljeni na akcijo:


Pa začnimo:
Obrišemo rokico enega otroka:
Ponovimo vse še z drugim (tretjim, četrtim - pač kolikor jih imate) otrokom:
 Gotovo!
Zdaj pa zabavni del: obrišemo rokico starejšega otroka, pa notri še rokico mlajšega, da lahko primerjamo velikosti (to je otrokom strašno zabavno - vsaj mojim, no):
 
Dobite rokico v rokici:
* Če imate to srečo, da imate samčke za štose (ja, res je, to so njegove roke na sliki:) - imam srečo, kot rečeno:), lahko obrišete še svoje in njegove roke čez - da imate na enem listu ena čez drugo roke vseh družinskih članov. Žal nimam slikice, ampak je zabavno - boste morali verjet na besedo:)