četrtek, 08. maj 2014

Načrtovanje kuhinje in moja bivša (kuhinja)

Ja, rada kuham - za tiste, ki tega še niste opazili:D. In rada imam funkcionalne kuhinje. Zelo rada imam kuhinje, ki delujejo. Ni treba, da brezhibno, sem za kompromise, ni treba, da so lepe (je pa bonus, če so:), ni treba, da so velike (je pa super, če so), je pa nujno, da delajo! Ko sem izbirala kuhinjo, je bil najbolj pogosti stavek, ki sem ga povedala, ko sva z Gros Novak načrtovali kuhinjo, da je meni funkcionalnost absolutno pred dizajnom in da je to, da je enostavno čistit absolutno prvo po pomenu:D. Pa da rabim veliko pulta in veliko omar:D. Verjetno me je mela že poln kufer s to mantro, ampak tega ni nikoli pokazala in je vedno zelo prijazno povedala, da ji je všeč, če ljudje vejo, kaj hočejo, ker je tako baje lažje delat:).
Kot rečeno, sem imela že precej izdelano sliko, kaj bi rada - v glavi in celo na kartonu:D. Čeprav zadeva zgleda zelo otroško nedodelano, je vseeno praktična taka maketa tlorisa v merilu, ker potem lažje vse okoli obračaš in super je, ko ti v salonu povejo svoje ideje, jih narišejo v 3D in potem najdeš nekaj, kar je res najboljše:)
Torej: ko načrtujete kuhinjo, je dobro premislit, KAJ VI HOČETE. Torej, kaj vam pomeni veliko. Ni ravno isto, ali imaš tri male večno umazane frocke ves čas pod nogami in če je kuhinja center vašega življenja, če se vam ne da vsak dan v trgovino in če v kuhinji tudi na veliko ustvarjate ali pa če ste upokojena učiteljica, ki živi s svojo mucko ali mladi karierist, ki si v kuhinji samo skuha zjutraj kavico in enkrat na teden povabi obiske na (kupljene) piškote. Torej: kaj je vam pomembno? Na strani kuhinj Gros Novak imate tale vprašalnik ABC nakupa kuhinje, ki vam lahko zelo olajša načrtovanje. Meni je bilo zelo jasno, kaj od kuhinje hočem (na splošno v življenju nikoli nisem mela težav s tem, kaj bi rada - samo kako to dosešt:D).
Zato sem si vzela čas in presrfala cel net, prebrala vse knjige, ki sem jih dobila na to temo in narisala par tlorisov (na koncu sva pa izbrala taprvega, ki ga je potem predlagala tudi prodajalka:). In zdaj je nova kuhinja super delujoča:). Vem, kaj boste rekli: lahko se preseravat na toliko prostora...In da nimate toliko časa.
No, po pravici povedano, vam vse to lahko naredijo tudi v salonu (predlagajo vse rešitve in vse variante zrišejo) in tudi mala kuhinja je lahko funkcionalna, moja ex ljubljena kuhinja je že bila - mala, luškana, ampak hudimano funkcionalna - predvsem zaradi tega po meri narejenega pulta, ki se ga sicer tu (na sliki spodaj) skoraj ne vidi, ampak je bil izrezan v kot, da je čisto pasal not (hvala, dedi!) in zato precej večji kot bi bil sicer.
To se res splača, zato resnično pazite, da vzamete kuhinjo tam, kjer imajo dobre monterje - mi smo z našim zeloooo zadovoljni, kje drugje pa baje niso tako navdušeni;). Skratka, se splača preverit reference. Ker ti recimo monter naštima pult čez okensko poličko ali kaj podobnega, kar ti olajša čiščenje:). Polno malih detajlov, ki pa lahko življenje zelo olajšajo:) Ampak več o tem v končnem postu o novi kuhinji:)
V bivšem domu sem imela malo kuhinjo, ki je merila par kvadratov (skup z jedlinim kotom), pa še v L je bila. In not sem lahko naredila vse, kar ste do zdaj videli na tem blogu:). In not sem tudi napisala skoraj vse, kar ste brali na tem blogu:D.
 Ker je bila FUNKCIONALNA! Zakaj?
- ker so bile omarice do stropa, globoke in dolge,
- ker so bili predali različno globoki in veliko jih je bilo,
- ker je bila lepo razporejena, praktičen tloris
- ker so imele omarice ogromno polic,
- ker so bile omarice iz lesa in trpežne,
- ker so bile na steni police za vse moje kuharske knjige, ki jih ni malo, verjemite;)
- ker so bile vmes plitke poličke ravno prav za računalnik,
- ker so bile klopce hkrati zaboji, kamor sem spravila čuda stvari, itd...
Oboževala sem svojo bivšo kuhinjo, čeprav se je vsem ostalim zdela ultra mala, nabasana in se je vsem zdelo nemogoče, da sem imela notri skoraj vse, kar imam v novi, ki meri skoraj toliko kot naš bivši dom:D. Tako sem ugotovila, da se velikost kuhinje ne meri v m2, ampak v številu polic in njihovi površini:).  
Ampak... seveda je pa tu veliko enostavneje prit do česarkoli in tu dejansko lahko vse dobi ven in zloži nazaj not tudi alfa samec - kar tam ni bilo mogoče, ker so bile omarice napolnjene kot 3D puzli - not je šlo samo, če si vse postavil v točno določeno obliko in razpored:D. Lubi je tu navdušen:). Mislim, da mi skoraj vsak dan pove, kako sem to baje dobro splanirala (ker tloris je bil bolj moje delo, z njim sva pa zbirala barvo, kuhinjo, ročaje...) in da je super in da je lepa in sploh in oh. In to on, ki res nikoli ni bil preveč na lepoto mahnjen (zakaj pa mislite, da je z mano - lepota mi nikoli ni bila jaka strana:D, ampak na srečo gre ljubezen skozi želodec, vsaj pri njem:D)
 
Pa ker vem, da vas že firbec matra, katero kuhinjo sva izbrala za tu, evo, tole: Home, serija Mela, kar pomeni jabolko, kar se je malim super zdelo, ker imamo vsi radi jabolka (in vse ostalo sadje, ampak zdaj skoraj samo jabolka dobiš:D), v barvi Larix. Za potešit radovednost - tole zgoraj je utrinek iz nove kuhinje - z malim delava rotolo:) Precej svetlejše od vsega prej, ne?;)

sreda, 07. maj 2014

Najbolj osovražena kuhinja

Rada kuham. Ampak kuhinja, ki so jo pustili tu bivši lastniki (tista, ki je nismo premikali in zato še ni razpadla - sta bili prej dve), pa me je spravljala ob živce! Pol leta uporabe sem se vsaj 3x na dan spraševala, kako so ljudje tu lahko kuhali in kam so dali vso hrano in posodo in kako hudiča so lahko karkoli skuhali, če je varovalko vrglo ven, če si prižgal pečico in katerikoli drugi aparat hkrati in če nimaš nič pulta in če se vse omarice končajo pod stropom in so tako ozke, da niti naših jedilnih krožnikov nisva mogla dat notri! Pa še predali in vse ostalo je razpadalo, težko ven potegnit, skratka groza! Res, to je bila najbolj osovražena kuhinja na svetu! Zdaj bo zelo zelo ljubljena delavnica - kako se vse hitro spremeni, če se zamenja namen, hehe. Tole na sliki je ta osovražena kuhinja:
 Čeprav sem hipi po duši in so mi od vseh stilov 70-ta najbližje, mi ta rjava kuhinja iz 70ih ni bila prav nič všeč niti vizualno (verjetno je sicer precej vplivalo to, da je bila tako ultra nepraktična! Če bi delala, me tudi dizajn ne bi tako motil;)
Lubi mi je sicer ves čas potrpežljivo razlagal, da vsi ljudje pač ne delajo domačih testenin, da ne kuhajo vsi skupaj svojimi malimi otroki in boljšimi polovicami in da nimajo vsi sladoledarja, (vendar je tega on še bolj pogrešal, če smo čisto iskreni;))... Ampak vseeno - to je glupa kuhinja! Bo pa krasna delavnica:)
 Lepota nape, ki samo ropota, vleče pa nič:D (zgoraj). No, eno stvar pa moram pohvalit: stojalo za začimbe (spodaj) se je dobro obneslo in gor gre veliko več kot izgleda:)
Malo sva sicer uspela v tudi to kuhinjo usposobit:
- vanjo sva prinesla eno veliko omaro za hrano (zdaj orodje:) in kot vidite na sliki zgoraj, mi je lubi
- namontiral lučko nad pult (s stikalom! Ker prej je bila brez in tok je ven metalo...) Jaz pač veliko pečem ponoči, kaj naj... Pa pozimi je tako skoz noč! In ker že tako bolj slabo vidim, rabim svetlobo;)
 Tako da je bilo potem neprimerno boljše, vedno se nekaj da naredit, ampak vseeno - ni primerjave z mojo bivšo in še manj z mojo zdajšnjo kuhinjo! Kot je rekla ga. Gros Novak: "Ja, veš, v 40ih letih se je tudi pri kuhinjah marsikaj spremenilo:) Tudi na boljše:)" In še kako prav ima! Tako da če slučajno še cagate, ali bi menjali svojo staro kuhinjo, ki jo je načrtoval bogvekdo in vam žre živce... vam povem, da SE SPLAČA! Resno. Ne, ni plačana reklama, čisto resno se čisto drugače živi v ljubljeni kuhinji, človek rajši kuha, družina večkrat je skupaj,... ma, življenje je lepše, no!:)

torek, 06. maj 2014

Prenova kuhinje

Doslej sem vedno živela v kuhinjah, ki so jih načrtovali drugi (in to pred ohoho leti:D) in so bile, kakršne so bile, ter sem se temu po najboljših močeh prilagodila in jih kako spremenila, če se je dalo, da so zadostile mojim veliiikim kuharskim potrebam:D. AMPAK! Zdaj smo se preselili...  In ker sem bila tako pridna:D in ker smo itak prenavljali in ker sva pridno šparala zanjo (in ker se je stara razletela)...sva si omislila NOVO, PRAVO KUHINJO, po najinih željah in veliko in splohinoh krasno. Ampak lepo od začetka... Takole kuhinjo smo dobili s stanovanjem:
Ja, saj vem, "čisto uporabno"... Če ne bi bilo treba vsega premaknit:D. Ker ko smo te omarice premaknili, da bi zamenjali tla, ki jih je bilo pa res nujno treba zamenjat (in res nisem zbirčna glede tal, ampak to je bilo reeeees nujno)... no, potem ko smo premaknili omarice, tega 90% omaric ni preživelo... To pač ni bila kakovostna kuhinja iz 60ih let, ki še vedno služi svojemu namenu v bivšem domovanju, ampak malo manj kakovostna kuhinja iz 70 ih let, ki ni več želela služiti ničemur in nikomur:D.
 Poleg tega je bila tale kuhinja, kot vidite tini mini mičkena. Tukaj bi imela manj pulta kot v svoji bivši tini mini kuhinji, kar je seveda čisto nesprejemljivo! Ne, res, lahko živim v malem, ni problema, ampak hočem pa VELIK pult in veliko delovno mizo. Postelja je lahko mala in omare znam nabasat (vprašajte lubija:D), ni problem, ampak delovna miza in pult morata bit velika!
No, tole je bil jedilni kotiček te male kuhinjice. Kot si lahko mislite, bi se v tem kotičku nas pet zelo stiskalo... Kar je včasih čisto fajn (stiskat se), vendar ni zaželjeno ravno med kosilom, ko imava veliko rajši malo distance do vseh svojih malih, ki krilijo s svojimi svinjskimi rokicami... In glede na to, da imamo tu pa res veliko prostora - ni bilo razloga, da bi se stiskali v mali kuhinji s praktično nič pulta! Rešitev je torej na dlani:
 RUŠI, MIKI!
 Pa da ne bo kdo rekel, da ženske ne znamo štemat:D
Res sem bila pa malo bolj opremljena s tistim nagobčnikom, ker astmatiki in prah nismo glih najboljši prijatelji:D. In ob štemanju se vse res zeloooo praši!

Torej:
-  prvi del prenove kuhinje je morebitno rušenje sten:D
- potem je fino načrtovat novo kuhinjo - izrisat vse! Pri tem vam lahko krasno pomagajo v salonu GrosNovak, sama sem gospo prodajalko zasula s par strani dolgimi maili in se je ne samo pretolkla skozi, ampak mi je celo odgovorila! Na vse in na vsako vprašanje! Si predstavljate to? Kdor me pozna, ve, da je to skoraj nemogoče in zahteva jeklene živce;)
- šele potem lahko rijete dalje z inštalacijami, ki jih postavite tja, kamor ste si zamislili - v najinem primeru sva načrtovala kuhinjski otok, katerega del je pomivalni stroj in nekoč (upam, da kmalu) bo še eno korito, ki bo ob otoku (ja, sva blesava, ok, dejansko bojo meli tamali svoje korito, ampak oba zelo dobro veva, zakaj:D)
- kako načrtovati in od tam dalje pa naslednjič, da ne bo predolgo:) In ja, seveda boste videli tudi novo kuhinjo:)

ponedeljek, 05. maj 2014

Okrogel zabojček zakladov


Za eno malo princesko, katere teta me je pravkar pocukala, če je na blogu kaj za malčke... In sem ugotovila, da sem objavila komaj en sam zabojček zakladov!

Teh zabojčkov je poln net, vendar moj mali ni bilo tako strašno navdušen nad njimi kot nad raznimi stvarmi, ki niso namenjene igranju (recimo smeti:D), zato se kar nekak nisem spravila objavit zadeve, čeprav imam še kar nekaj različnih variant v mapi "neobjavljeno" in če bojo komu všeč, z veseljem objavim:).

 Ne morem rečt, da jih je ignoriral, to ne, se je igral in mu je bilo všeč, ampak trajanje njegove zavzete igre s temi zabojčki je bilo pa včasih krajše od časa, ki sem ga porabila za to, da sem predmete skup nametala:D. Zato sem večinoma delala bolj enostavne variante, ker ni imelo smisla komplicirat (pri puncah recimo se splača potrudit s skrivnostno škatlo, ker bo dejansko potem en čas mir:D).
Hecno - zdaj se pa lahko zaigra samo s fižoli za doooolgo časa... (res pa je potem pospravljanje tudi malo dolgotrajnejše:D). Nekateri dojenčki/malčki pa so čisto ubrisani na te zabojčke, poizkusite. In če jim ni všeč, poizkusite spet enkrat kasneje, ker njim se okus menja še hitereje kot nam;).

Zvončki za na male nogice

Ker je plesat bolj zabavno ob zvončkljanju, sem za prvomajsko rajanje naredila še zvončke za na male otroške nogice.
 
 V principu je bilo mišljeno za vsakega mojega otroka par (za vsako nogo en trak), vendar ker smo imeli povabjene prijateljčke, je prišel ravno en trak na vsakega otroka - 12 jih pa ne grem delat:D. Pa tudi kraguljčkov mi je zmanjkalo, da mam izgovor, hehe.
 Kako naredit to malenkost? Na 35 cm dolg  in 2 cm širok keper bombažni trak našijete po 3 pentljice iz pisanih trakov (za vsako pentljo rabite cca 20-25 cm traku), vmes pa prišijete še po 2 kraguljčka/zvončka - narejeno. Res je - ena je hitro narejena, 6 jih pa že nekaj časa traja:D. To je ta problem množenja:D. Si ne predstavljam, kako to izvedejo tisti, ki imajo recimo šest malih glavic in torej 12 nogic v hiši... V uporabi:
  Še zadnja moda pomlad-poletje 2014, če še niste vedeli, hehe:
Veselo rajanje, skakljanje in zvončkljanje! Hrup in pisane barve - dobrodošlo na vsaki zabavi:)

sobota, 03. maj 2014

Prvomajski naravni kotiček

O naravnem kotičku sem že pisala (naravni kotiček alias naravna mizica alias mizica letnih časov, ampak nam je še vedno najbolj všeč naravni kotiček, ker je res tak mali kotiček, ni mizica, ampak v bistvu pručka:D v kotičku med omaro in steno na hodniku). Waldorfski vrtci imajo velike in precej elaborirane verzije, naš doma pa je majhen in pogosto zelo enostaven, vendar vsekakor služi svojemu namenu:). Punčki ga obožujeta! Tudi mali ga ima rad, vendar - razstavljenega:D. Oz. ga rad razstavlja:). Ampak ker sem trdno prepričana, da so te stvari za otroke, vztrajam pri tem, da je na njihovi višini, pa čeprav ga včasih tudi večkrat na dan razstavijo in sestavijo:). Saj za to je, ne? Ok, originalno naj se s temi stvarmi, ki so gor, ne bi igrali, ampak... kdo nas pa gleda doma?;) Mi smo brezupni primer - niti waldorfskih pravil (ki so znani po tem, da jih imajo malo) se ne moremo držat:D. Ampak vsak po svoje ptiček poje oz. razstavlja;).
 Ker smo s puncama naredile mlaj za prvomajsko rajanje, se mi je zdelo, da bi jima bilo všeč, če bi ju zjutraj za prvega maja pričakal takle kotiček. Ker take male reči naredijo taka velika veselja, vsaj pri mojih malih:). Mini mlaj je še enostavneje naredit kot velikega - potrebujete:

- tenke pentlje (cca pol cm širine), različnih živih barv
- lepilo ali žebljiček za papir (za na plutasto tablo, recimo), pač nekaj, s čimer boste pentlje prepričali, da ostanejo na enem koncu pritrjene na palčko
- eno (leseno) palčko - v bistvu ni treba, da je lesena, so pa lepe:), lahko uporabite tudi kitajske palčke za jest, če nimate drugega
- nekaj za podstavek (jaz sem uporabila kar prazen tulec od pentlje:), lahko bi bil pa kos lesa z izvrtano luknjo ali par kamenčkov (ura je bila 2 ponoči in se mi ni dalo it dol ponje;).
 Podlago sem prekrila s svetlo zelenimi paprinatimi prtički, ki so ostali od mojega zagovora (hehe, vsaka stvar prav pride:D), še lepše pa bi bilo s kako zeleno svilo ali drugo tkanino. Namestila sem škratkom pentlje v namišljene roke, ki jih skrivajo pod ogrinjali in jih postavila v krog okoli mlaja. Škratki so še od ne vem, kdaj, davno narejeni iz lesenih osnov in filca (poceni igrača:), zelo ljubljeni in oguljeni, ampak se presenetljivo dobro držijo:).
 Na vrh paličice sem navila mini papirnate rožice, da ga krasijo kot se za pravi mlaj spodobi:).
Namesto škratkov bi seveda lahko plesale okoli mlaja vile ali mini punčke, cvetlični otroci ali karkoli luškanega in malega, tudi živalce, magari lego figurice ali plastične živali iz raznih setov:). Naredite si po svoje, zadeva res ni komplicirana, punci pa sta bili navdušeni! Z njunimi besedami: "najlepši naravni kotiček, kar sta jih videli", haha - otroci res niso zbirčni/zahtevni:D.

četrtek, 01. maj 2014

Prvomajsko rajanje

 
Letos smo za prvomajske praznike izjemoma doma, ker je naša običajna počitniška destinacija (beri: dedi) šla na prvomajske počitnice oz. potovanje. In ker imamo s tem svojim novim domom še kar precej dela, kar obremenjuje vse resurse (beri: čas in denar:D), sva se odločila, da ostanemo doma. Seveda ni problem najt dela za vse počitniške (in nepočitniške dni), vendar je za počitnice treba poskrbeti tudi za zabavo, ne? Kakšne bi bile počitnice brez zabave? Ker so mali za kresovanje v poznih urah še nekoliko premali (midva pa težko nosiva vse tri ob 12h ponoči nazaj dol:) in ker je napoved zelo nikakva (beri: dež, dež in še enkrat dež - kaj češ, je pač maj;), je bil izlet na Rožnik pod vprašajem. Torej je bilo treba najt nadomestni plan in tu je kot naročeno prvomajsko rajanje, ki je lahko že dopoldne, ko je bilo še lepo in še nihče ne gre spat:)
 
Na prvomajski mlaj me je spomnila prijazna knjigica All year round in tako so priveli na plan otroški spomini na visoke mlaje ob cesti, petje partizanskih pesmic ob potoku pri babici in podobno:). Zdaj tu v Ljubljani ne vidim kaj dosti mlajev, zato jih moji otroci sploh ne poznajo. No, to je vsekakor treba spremenit, ne? Tako sem se po navdihu iz zgoraj omenjene knjige odločila, da bom naredila majhen mlaj za otroke.
Ko sem iskala literaturo o mlajih in majskem rajanju, sem naletela še na tole luštno knjigico o raznoraznih idejah za punce, ki je sicer v angleščini, ampak prosto dostopna na netu kot pdf ali v verziji za kindl:) Knjiga je še iz predrejšnjega stoletja, ampak grem stavit, da bo še vedno aktualna, vsaj pri mojih dveh punčkah:). Če pa vas zanima še malo bolj lokalno praznovanje prvega maja, je tukaj precej obsežna študija na to temo, ta je pa seveda v slovenščini:)
Tako sem povabila nekaj prijateljčkov od punc in upala, da kakšni pa mogoče le niso šli na prvomajske počitnice za cel teden (ne, da jim ne bi provoščila, no! Samo pač - bolj zabavno je, če je večja družba, ne?;)
Kaj torej rabimo za mlaj? Tradicionalno rabimo oskubljeno smreko, ki ji pustimo samo vrh in prave rože, ki jih spletemo v venček in obesimo pod vrh mlaja z živimi, predvsem rdečimi pentljami. Ampak to je zaenkrat še malo prekomplicirana in kljub selitvi še vedno malo preveč gigantska opcija;). Zato vam predsatavljam našo enostavno mini otroško verzijo:). 
Rabite:
- en vsaj 2 metra visok štil - kakršenkoli v bistvu - naš je bil nek lesen, originalno za obesit zastavo, ampak karkoli bo dobro - samo naj bo vsaj tako debelo kot štil od metle 
- pisane trakove: dolgi naj bodo vsaj 2-3 metre in široki 3-5 cm, recimo. Računajte, da pride za vsakega otroka en lahko je pa še kak ekstra, rajši več kot manj;).  
- žebljički, selotejp in kladivo
- po želji še rožice za okras vrha
Kako? Pisane trakove pritrdimo jih na kol z malimi žebljički - sama sem jih najprej prilepila z lepilnim trakom, da se niso premikali in da se ne bodo preveč parali in potem zabijala žebljičke vedno skozi selotejp in trakove prekrivala tako, da je vsak žebljiček držal vsaj 2. Zaenkrat se dobro obnese:)
Na koncu vrh, kjer so pritrjeni trakovi, še okrasimo z rožami (svežimi, umetnimi, papirnatimi, kakršnimi hočete - pri nas na vrhu kraljuje klekljana rožica, ki mi jo je nekoč dala babi za rojstni dan). In ne boste verjeli! Mlaj smo naredili/e že cel dan prej!:D
 Preiskus, če zadeva dela:) Ker je v ozadju že grmelo in so vsi mogoči vremenarji napovedovali dež ob 12h, sem kol samo zavezala na kol od bivših sušil za perilo (upam, da bojo nekoč spet gor vrvi;) in punci sta ga takoj preiskusili.
Naslednji dan, ko so prišli prijateljčki, pa sta fanta skopala malo luknjo, potem pa so vsi nanosili kamenje in mlaj dobro stabilizirali z njim. Jap, novodobne princeske niso od muh:D Pixar varianta, ne Disney:)
Veliko smeha za 10 minut dela:) Živel prvi maj! In kako ga praznujete pri vas?