Končno sem se spravila spisat tale že dolgo obljubljeni post o Sečoveljskih solinah. No, bolje ikad nego nikad, a ne? Še vedno imate celo zimo časa, da se naužijete sonca na morju ali celo poletje, da razbijete poležavanje na plaži (če se vam to zdi potrebno;) s tem izletom. Pa zdaj bo za nekatere podaljšan vikend in še lepo vreme je, tako da bo mogoče ravno pravi čas:
Najprej opozorilo, da jih je mogoče malo težje najti, ker na "kritičnem" križišču ni znaka. Sicer obstaja še en vhod, vendar moraš zanj najprej prečkat našo mejo, zato mi nismo šli tam, ker nismo imeli s seboj potnih listov od tamalih. (Torej če bi radi vstopili na vzhodu, pripravite dokumente). Je pa od tega glavnega vhoda precej bližje do poslopij z razstavami (pomembno za tiste z malimi nogicami;).
Priznam, da nismo vseh obredli, ker smo bili kot vidite brez vozička, malidve pa ne prideta prav daleč - no, vsaj ne 10 km+, kolikor bi naredili, če bi vse obhodili. Vseeno pa je bilo čisto zanimivo.
Kot že rečeno v
postu z idejami za izlete, so nama Strunjanske sicer ljubše, ampak sva precej pristranska, ker sva pač biologa... Za kakega kulturneža bodo te veliko bolj zanimive.
Za otroke pa - njim je vseeno, glavno, da je morje slano - tule to preverja Ronja:
No, tule pa še Lejla:
Resnično -
to je bil vrhunec dneva in o tem "se je govorilo" (beri: Ronja se je drla, Lejla pa kazala) še dooooolgo potem, ko smo bili že doma, v hladni Ljubljani! To jima je totalno "dogajalo"! Toliko o tem, kako je otrokom vseeno, tudi če so cele dneve samo na domačem dvorišču - po mojih izkušnjah so vsaj najini precej bolj zahtevni (zgleda majo to po mamici;) Drugje se pač dogajajo še druge stvari, ki jih ne poznajo in po moje je to dobro za inteligenco - da si moraš razložit marsikaj in ne samo tega, kar poznaš in ti je že vse jasno. Recimo te ves čas preletavajo letala (v bližini je letališče in res ves čas nekaj vzleta in pristaja):
Mi smo bili tam med novoletnimi prazniki in je takole zmrzovalo morje v kanalih solin - ki je bolj slano kot navadno morje, torej je bilo kar mraz! Zdaj boste imeli prijaznejše vreme.
Vseeno pa imajo prostrana polja soli svoj čar, priznam. In včasih ga lahko vsaj kanček ujameš v fotografijo - na tole sem prav ponosna, ker mi sicer fotografija ni ravno jaka točka:
In tale z odsevom v vodi tudi mi je tudi čisto všeč:
No, vseeno pa sta tudi najini biološki duši prišli na svoj račun, saj je tudi na teh solinah kar precej ptic:
A da jih ne vidite? Hehe, potem veste, kako sem se počutila, ko sem bila mala z Doppsovci na barju;) So tam, so, samo so male pikice;)
Uživajte mini praznike!!! Jaz mam Prešerna tako rada!:) Lahko bi praznovali še njegovo rojstvo, kaj pravite?
Ni komentarjev:
Objavite komentar