petek, 13. julij 2012

Dojenčkova prva hrana

Baje pogrešate kakšne kuharske objave:D. No, tale bo malo drugačna, za malo mlajše občinstvo, hehe. V bistvu razmišljam, da bi začela vzporedno (itak, pri meni je vse nekaj vzporedno, ker nikoli ne znam ene stvari končat, pa it na drugo, tako da zaporedno pač ni možno:D) pisat še take male nasvete za mlade mamice... Kako si kaj organizirat, kako začet z gosto hrano, triki za dojenje, itd... ne kot neko svetovno resnico, samo kako to mi delamo... Bi to koga zanimalo, ali imate vsi starejše otroke?

No, za poizkušnjo: tole bo objava o prvi gosti hrani oz. prvi hrani, ki ni (materino) mleko v našem primeru:) Če koga zanima še kaj od dojenju, previjanju, dojenčkih brez pleničk (to mam itak že dolgo v planu),... pa naj se javi in me pocuka;). 
No, pri malihdveh (puncah) sva počakala do dopolnjenih 6 mesecev oz. celo pri obeh malo čez, zaradi okoliščin (Ronja je pri 6m bila ravno malo bolna in smo počakali, da se je pozdravila, pri Lejli smo šli ravno na morje in smo počakali, da se je navadila novega okolja, da ne bi bila dva šoka naenkrat). 

In to je že prvi nasvet: uvajajte hrano tako, da je to edina spremenljivka, ostalo naj bo "kot po navadi", če se le da. Zakaj? Zato, da če so kakršnekoli reakcije, da veste, da je to od hrane, ne pa od bolezni, stresa, šoka,... No, Svitu je grozilo isto, da bo moral čakat še dlje, vendar ker smo ostali julija še v LJ., je lahko dobil za jest cel teden pred svojimi 6imi meseci:D.
Pri malihdveh sva začela s kašicami. Pri Svitu sem vmes naletela na "baby lead weaning"  (fensi ime za to, da otrok sam poizkuša koščke hrane - po zdravi pameti;) in mi je bilo zanimivo in potem se je v bistvu vse tako naravno in spontano izšlo, da se mi zdi ta kombinirani pristop prav fajn. Zakaj se gre? Za to, da dojenčku ne ponujaš samo kašic na žličko, ampak koščke, ki jih lahko prime in sam sesa, cuza, se igra z njimi. Seveda ni odveč poudarit, da morate bit pri tem ves čas zraven in gledat, da ne bi dete odtrgalo kakega koščka in se z njim zadavilo ali bi se mu zaletel... Če pa je to velik kos, pa ste zraven in ga nadzorujete, pa mislim, da ni bojazni:) Takole je Svit zahteval še en košček lubenice!
To je v bistvu tako naravno, da se ti spontano zgodi, če ne misliš preveč, kako bi moralo biti;). Meni se je to zgodilo na zaključku vrtca, ko je Svit tako gledal, kako jemo in sem šla in oprala hruško, ter mu jo dala, da jo je cuzal. Mu je bilo zelo všeč, čeprav ni dobil vsega skup nič iz nje, ampak ideja, da ima ena igračka okus, je že sama fenomenalna:D.

Pri lubenici je to lažje, seveda:) Zato je tudi tako divje zahteval še, hehe. No, do zdaj je na ta način poizkusil lubenico, melono, breskev, marelico, jabolko, hruško in pečeno bučko. Kadar smo pač kaj takega jedli in je kazal interes, da bi tudi sam poizkusil;) Kdor si zelo želi otroku predstavit hrano, se mi zdi ta način fajn, ker otroci tako sicer spoznajo okus, vendar pa še ne dobijo vase praktično nič hrane, tako da jim ne more delat nobenih problemov v črevesju, ki je pri mlajših še bolj nezrelo, pa še ni problemov z izplazenjem jezička itd...

No, ampak vseeno pa se od tega nikoli ne bi najedel (vsaj dokler mu ne zrastejo zobje:D) in počasi je bil čas, da še zares poizkusi hrano (fant ma ipak že skoraj 9 kil!) - torej, da dobi kašico:)
Sama sem ziheraš glede otrok - ne maram prav preveč tvegat, sploh ne pri hrani - ker imam sama alergije in tako že genetskega potenciala nimajo ravno optimalnega - zato bi jim rada zagotovila vsaj sicer najboljše pogoje. Zato sem počakala takooooo dolgo (upoštevam še stara pravila, ki za ves ostali svet še vedno veljajo - da je do 6 mesecev je najboljše samo dojenje) in zato pazim, kako pripravljam hrano in jim ne turim nekih kupljenih zadev, vsaj ne na začetku.
 Kakor je v marsičem nepraktično imet zimskega otročička, je pa glede hrane super: poleti je hrana sveža, na vrhuncu in res dobra:). In če imate kako babico ali dedka z vrtičkom (ali imate celo svoj vrtiček!), potem ste lahko tudi 100%, da je zelenjava res bio:). No, to je pa luksuz, ki ga moj 3. otrok ima, pa ga prvi dve nista imeli... Namreč da bi si človek privoščil toliko bio zelenjave, kolikor je pojemo... potem lahko ostanemo na slabih 40 kvadratih do konca svojih dni:D.
Ampak Svit ima srečo: kar nekaj časa bo jedel samo bio zelenjavo:) tele bučke, njegova prva hrana, so bile iz dedijevega vrta, naslednji bo verjetno korenček iz babičinega. To je torej nasvet št. 2.: če imate možnosti, ponudite otroku svežo, čim manj obdelano sadje in zelenjavo.
Kako jo pripravite? Najboljše je v soparilniku, vsaj za začetek: taka zelenjava je najbolj nevtralnega okusa (računajte, da je dete zdaj pol leta jedlo samo in izključno mleko (vaše ali v prahu) in je navajeno točno na 1 okus - ok, z nekaj variacijami, ampak v gl. je vseeno en oksu:D. Zato je fajn, da začetna zelenjava nima zelo močnega okusa. Če imate poletnega otročiča, ki bo prvo zelenjavo jedel pozimi, ko je večina neobdelane zelenjave koreninske (podzemne), potem boste verjetno morali dodat nekaj tekočine, da se bo dalo zadevo dobro pretlačit: tekočina je lahko ali prekuhana voda ali vaše oz. adaptirano mleko.
 
3. nasvet: dovolite otroku, da čim več in čim bolj sodeluje pri vsem skup - naj izbere žličko, naj ima v rokah svojo žličko, s katero brodi po hrani, naj se posvinja, naj poizkusi prijet kašico z rokico, da jo občuti pod prsti, naj uživa... Hranjenje mora bit prijetno, da bojo otroci radi jedli tudi zdrave reči:). 
 In seveda: vključite ostale člane v hranjenje (če se ne bojo že sami;): to velja tako za očija kot za starejše bratce/sestrice. Naj kdaj oni izberejo žličko, naj pripravijo posodice, izberejo hrano (oz. se odločijo med tem, kar date na izbiro, recimo: kaj bomo pa danes dali malemu: bučke ali korenček?), če so dovolj veliki, mu lahko dajo tudi kako žličko v usta, ali pa vsaj prekuhano vodo oz. (nesladkan) čaj v steklenički s kljunčkom (navadno začnemo dodajat tekočino enkrat takrat, ko začne otrok jest gosto hrano - ne bodite presenečeni, če dojenček najprej še ne bo znal piti po steklenički - če se je ves čas dojil, je to čisto normalno:).

Kar se stekleničk tiče izberite tako s trdim kljunčkom, ki je otrok ne sesa kot dojko, da se izognete zmešnjavi in dajte not samo tekočine, obvezno nesladkane in ne raznih razredčenih čokolinotov (nasvet zobozdravnika - verjemite, da je bolj luštno nosit po rokah malega otroka kot pa večjega poslušat, ko joka pri zobozdravniku). Torej: prekuhana voda ali nesladkan čaj in ne morete zgrešit. Otroci še niso razvajeni in jim ne bo taka pijača nič hudega, kot se mogoče vam zdi (sicer se pa tudi odrasli tega brez problema navadimo;).
 
5. nasvet: počasi!!! Uvajajte počasi: priporočila so 2 hrani na teden - torej na 3-4 dni eno novo hrano, potem šele zamenjate, ker je fajn, da se dojenček navadi na nov okus in predvsem se lahko še po toliko časa pokaže morebitna reakcija. Počasi pomeni tudi, da uvajate obroke počasi: približno 1 obrok na mesec.

 Začnemo navadno s kosilom, okoli 12h, ker so takrat otroci še dobre volje, fino lačni, da so pripravljeni kaj novega poizkusit in imamo celo popoldne, ko zdravniki še delajo, če bi se pojavila kaka hujša alergija in ne bo nam treba bedet ponoči, če bo otrok dobil od določene hrane drisko:).
Midva sva se kar držala priporočil že prvih 2x in je vedno lepo delalo. Jedli bojo še celo življenje, se čisto nič ne mudi, da bi morali probat vsega vraga že v prve pol leta;).
6. nasvet: ne silite otroka s hrano! To ne velja samo za dojenčke, ampak je dobro že takoj začet tako! Če noče več, potem NOČE več! Spoštujte njegovo odločitev, se splača;). Pa kaj, če je pojedel samo eno žličko? Doji se oz. dobiva adaptirano mleko, torej mu ne bo nič hudega, če ne bo pojedel pol bučke;). Dojenje je ravno zato fajn, ker ti da tisti back-up, da dete dobi vse, kar rabi in se potem ne sekiraš ne za količino, ne za čas (a še vedno nič drugega ne je? Ne, pa ma 9 kil, hehe, očitno mu ni glih hudega:D)...
 Če je hrana nekaj luštnega, potem otroci radi jejo, ker so itak lačni. Če jim ne date možnosti, da bi to posalo orodje upora, jim ne bo padlo na misel, da bi se lahko na ta način upirali - si boste hvaležni še v puberteti, če vaši otroci ne bodo imeli prehranskih motenj:). 

Tako: o hrani bi se dalo res cel roman napisat, ampak naj bo zaenkrat dovolj. Katere hrane uvajamo najprej in kasneje, se včasih malo spreminja, vendar pa ne morete zgrešit, če začnete s sadjem in zelenjavo, ta dva sta najlažje prebavljiva (kuhana in če ne izberete ravno problematičnih vrst zelenjave - ki napenjajo - in če za začetek sadje za v kašice olupite). 
To je to.

4 komentarji:

Micka pravi ...

Bravo! Odlično vam gre!

Anonimni pravi ...

Super, itak vse z velikim veseljem preberem, ampak tele o hrani mi pa še prav pridejo. Sicer je mala frajla malo starejpa od Svita, ampak še vseeno. Se veselim naslednjih objav :)

mateya pravi ...

kaj je lepo rejen :D

veri pravi ...

Hehe, hudega mu res ni, čeprav je bil samo na mojem mleku:D. NI taka grinta kot sestrici - čeprav mogoče še bo, tudi onidve sta bili ravno med 6 in 9 meseci najbolj "pri sebi". Je pa ta manj požrešen, mogoče ima boljši izkoristek, pa on včasih celo kaj spi - za razliko od sester.