petek, 24. maj 2013

Gradovi iz sladkornih kock

Še ena ideja, ki spada v koš "veliko muzike za malo denarja":
Za vse, ki ste / boste v lepih dneh šli pogledat kak grad, pa rabite idejo za deževen vikend, ki nas čaka: gradovi iz sladkornih kock. Ne rabite veliko: sladkorne kocke, sladkor v prahu in vodo ali limonin sok za "lepilo" (imenovano tudi sladkorni ali limonin led) in po želji še jedilne barve, če bi radi zadevo zakomplicirali.
 
Zmešate sladkor z malenkostjo vode, da dobite "sladkorno malto",  in stresete kocke na pladenj, da jih bodo otroci lažje pobirali (iz škatle jih je težko dobit, sploh z lepljivimi rokami), pa dodate vsaj toliko žličk in nožkov, kolikor je otrok, da bodo otroci lahko razmazovali malto po kockah. In uživate v miru:)

Medtem ko mali zidajo in se zabavajo po svoje, lahko svoji najdražji "drugi celoti" ("I belive that 1 and 1 makes 2" A. Morissette) naredite kocke s srčki, da ga/jo bodo v turobnih službenih dneh (ja, včasih pride tudi tak dan in takrat navadno nujno rabiš kavo;) spomnili na to, da ga/jo ima nekdo rad... Obarvate sladkorni led (en del, tistega za zidanje pustite belega) rdeče in ga nadevate v vrečko, ki ji odrežete konico (ali pa če hočete komplicirat, si naredite škrnicelj iz peki papirja, meni ljubša varianta - itak:D) in na kocke nabrizgate srčke - dve kapljici, ki jih potegnete navzdol - izipizi. Ko se posušijo, z njimi napolnite steklen kozarček od marmelade (da nima kakega privoha) in ga uturite najljubšemu alfa samčku v torbo za v službo.

Vedno vedno vedno ima vsaka svoj način:)
Medtem nastajajo gradovi...

Na koncu date otrokom še vrečko/škrnicelj z rdečim ledom, da okrasijo svoje gradove po svoje. Če želite zadevo peljat še dlje, lahko obarvate še več sladkornega leda v različne barve in bodo gradovi pisani:)
 
In še končni rezultat, delo malih otroških ročic:) Ja, izgleda kot da bi ta grad že napadli in se je uspešno obranil z vso tisto rdečo... Mala je svoja, kaj naj rečem:D.

Kot vedno - Ronjin grad je čisto drugačen, bolj eleganten in pravilen:

PS: verjetno ni treba dodajat, da je fino, če si otrokom po tej aktivnosti umijemo zobke;) Uživajte!

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Zelo luštna ideja (sicer nič novega-hrana again ;)), pa vendar tule ustvarjajo mali prstki sami.Tole je pa tudi nekaj vredno. Kateri grad pa je bolj pravilen in eleganten, pa ne bi mogla tako trditi. Osebno je meni bolj všeč nekaj abstraktnosti ( Lejla), kot pa čista kopija tistega, kar sta dekleti očitno dobili za model ( po sami " gradnji" se vidi, da si jima očitno pokazala kako naj gradita- škoda-gradovi so mnogoterih oblik in otroška domišljija, ki ji pustiš prosto pot brez odraslih sufliranj, zna ubrati čudovita pota ).
Srečno

veri pravi ...

Hehe, pri teh hrani se lahko še ven vlečem, da je samo gradnik za ustvarjanje - kot slano testo, ni namen, da potem poješ izdelek;). Je pa z otroškim ustvarjenjem tako, da je vse užitno vedno praktično, že zato, ker ni strupeno:). Sploh če maš še kakega malega, ki nese vse v usta...

Kar se gradnje tiče pa nope, spet prehitro sklepanje;) Kot rečeno - sama sem delala vmes ves čas tiste kocke s srčki (potem pa kosilo in dojila malega), nisem gradila gradov spljoh, niti malo, niti plana, nič. Povedala sem jima, kako se malto namaže, da drži skup, ker je njun prvi poizkus narazen padel in sta bili jezni;), to je pa vse. (Torej, da boljše drži, če so cegli zamaknjeni.)
Kakšne oblike bo, sta se sami odločili in sami naredili, Lejla je naredila še enega okroglega, recimo, Ronja je hotela pa takega, kot je v slikanici in ko je ona naredila takega, ga je še tamala.

Tak da - nobena ni naredila nobene kopije, ker ni bilo nobenega drugega originala - njunadva sta originala, original mojega dela je pa tudi na sliki (srčki) in nima veze z gradovi;).
Samo R. je pač bolj urejana in je hotela naredit tak grad kot v slikanici in če se to odloči, potem ji to rata, se mi ni treba nič vtikat;). Ma sama čisto dovolj spretne prstke, da ji uspe:). Mogoče zato ljudje mislijo, da sem ji pomagala, čeprav ji ne in je v tem štos oz. nesporazum...

Anonimni pravi ...

Jaz pa ne vem kako bi hčer prepričala, da ne sme preveč gradbenega materiala pojesti!? Ker imamo skoz bitke s cukrom, ona bi se samo sladkala, potem pa nič pametnega ne poje pri glavnih obrokih.
Mi je pa to fajn ideja drugače.

Teja

veri pravi ...

Po pravici povedano, jaz nisem nič prepovedovala in seveda je kaka kocka romala tudi v usta, ampak sem bila v bistvu zelo presenečena, da sploh ni bilo tako, kot sem mislila - da bosta samo jedli:D.
Mogoče sistem, da so take aktivnosti s sladko hrano na vrsti PO kosilu, ne pred njim, to malo pomaga. Pa včasih je to, da smo flegma tudi dobro - potem ni "prepovedano" in ni še slajše kot je cuker že sam po sebi:D. So pa otroci različni.

Jaz bi ti svetovala, da delata to po kosilu in da vzameš v zakup, da bo pač pojedla nekaj cukra (ampak glede na to, koliko je sladkorja v raznih sokovih to niti ne bo tako grozno:) in se ne sekiraš. Do večerje bo pa verjetno že lačna.