Čeprav že pregovorno sovražim čiščenje, naj bo ena objavica o tem, ker roko na srce, tudi čiščenje ima eno dobro stran: da je potem čisto:D. Na splošno sicer nisva imela spomladanskega čiščenja in sva pač čistila sproti kolikor se je dalo in nekih generalk nisva ravno ljubila:D. No to jih še zdaj ne, ampak zdaj:
a.) imamo večje stanovanje v hiši (kjer seveda sami čistimo tudi skupne prostore), tako da ne moreš več vsega naenkrat spucat, ker je enostavno preveliko
b.) nimam službe in nekak nimam izgovora, da nimam časa
c.) sta maladva doma in seveda temu primerno več naserjeta
d.) je precej stvari še nedokončanih in zato seveda niso tako vzdrževanju prijazne in seveda nočem, da se vse raznosi povsod.
In tako sem lani na morju na mojem prastarem kindiju brala eno e-knjigo o "hitrem čiščenju" (speed cleaning) in si rekla, ok, dajmo poizkusit. Naredila sem seznamčke, kaj vse je treba počistit v katerem prostoru in kdaj v tednu pride kateri prostor na vrsto in si dala vse na urnik/v rokovnik, ker ima tako baje 80% boljše možnosti, da to naredim. Resnici na ljubo zadeva še kar deluje. Ker vsak teden utrjuješ, delaš že bolj avtomatsko in gre hitreje:). Zdaj bi samo rabila še kak cd player:D.
Potem sem zadnjič na pinterestu videla še take luškane zabojčke za čiščenje, ki so jih naredile mamice svojim malim, da so pomagali pucat. In seveda morala poskusit:) V zabojček (od plastičnega orodja, s katerim se ni nihče kaj dosti igral) sem dala:
- staro kuhinjsko krpo za pobrisat, kar ostane mokro po pucanju (beri: vse:D) - krpico iz mikrovlaken za suho brisanje
- gobico za zdgnit kaj bolj trdovratnega
- viledo in še nekaj podobnega za brisanje
- in seveda najljubšo "špriclo", kot reče temu mali princ - kako se pravilno reče? Pršilko? (ki ni barvno usklajena, ker pač imam samo to rdečo dovolj malo). Vanjo sem dala mešanico vode in alkoholnega kisa, da se ne bi voda usmradila, če bi čakala par dni (kar je čisto brezveze strah, saj mali vedno celo sprazni:D)
Že ko sem delala, sta maladva skakala zraven in mi vlekla stvari iz rok in se takoj, ko je bilo vse v škatli, skregala, kdo jo bo nesel dol na hodnik:D (pa se tadva sicer res redko kregata). No, špricla/pršilka je bila po predvidevanju zakon! Tako velik zakon, da sem jo morala prva dva dni umaknit iz obtoka, da nismo meli vsega ves čas mokrega - triletniki so pač svoja sorta:D.
Ampak zdaj oba rada pomagata, kadarkoli čistim, ne da bi jima sploh rekla, če želita it zraven - kar prideta:) (Ja, seveda to pomeni, da počistiš tudi kaj, česar niti nisi mislil, saj še ni bilo tako umazano - potem je pa mokro in pač moraš:D), recimo okna smo od znotraj počistili v zadnjem tednu že 3x - večkrat kot v vsem času, odkar smo vseljeni (dobro leto!) - lahko gledaš na to tudi kot na še eno zmago:D.
In še ena dobra stran: mali se zdaj sam spravi pucat! Če bo to slučaaajno obdržal, vsaj en košček, me bo mela po moje moja snaha zeloooo rada, ok, mogoče je to pretirano rečeno, ampak morate priznat, da bom dobila plus pike:D. Temu se reče naložba v bodoče, zaenkrat še fiktivne odnose:D. Torej, ljuba moja bodoča snaha, ki verjetno še ne znaš brati: delam na tem, da bo tvoj bodoči izbranec kdaj poprijel za metlo, ok? Če ga kasneje razvadiš, ker ne bo po tvojih standardih, pa ti ne morem več pomagat, ok?;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar