sreda, 13. februar 2013

Škratek na baterije

Temnolaska si je za novo leto od dedka Mraza želela vilo iz knjige Vile o pogumu, kaj pa tamala? Ona bi seveda škratka, kaj pa drugega! Najprej je želela imet živega škratka, češ da jih ima dedek Mraz že tako in tako dovolj in bi ji enega res lahko odstopil... No, sem ji razložila, da škratki niso last dedka Mraza, da bi jih komu lahko dajal, da oni samo skup živijo, ker se imajo radi, tako kot mi, pa jaz tudi nje ne morem dat kar nekomu drugemu, ker je ona sama svoja, ni moja last in da to ne bi bilo ok... Ker je pametna punca in je skapirala, da sužnjelastništvo res ni ok in opustila željo po živem škratu... Potem je pa hotela škratka na baterije. (pa naj še kdo reče, da otroci niso za kompromise!:D)
Nič ne rečem, saj je dober kompromis... Samo kje naj dedek Mraz stakne škratka na baterije? Še živi dan ga nisem videla v trgovini... Ko sem spraševala po netu, so mi prijazne punce našle ene za navit, ki so bili pregrešno dragi (60 funtov res naš dedek Mraz nima za eno darilo, vsa skup so stala 1/3 te vsote...) in pa neke zelene trole, ki so sicer tehnično res škratki, vendar mi je jasno, da bi bili v Lejlinih očeh vse kaj drugega kot si ona predstavlja pod škratka... Tako da... je bilo treba najt alternativno pot (itak). Naredit škratka sicer škratki znajo, samo takega na baterije pa... jah, recimo, da niso najbolj tehnološko napredni:D. 
Prijazne punce so tudi predlagale, da bi lahko škratki predelali Božička, ki poje. To je bila sijajna zamisel, škratki se zelo zahvaljujejo! Sploh, ker sta babi in deda imela neko tako reč - ni bil ravno Božiček, ampak neka medvedu podobna zadeva, vendar to niti ni imelo veze, ker bo tako postal škrat:) Bonus je bila rdeča obleka, ki je lahko ostala ista:) Takole je izgledal prej.

In potem razstavljen in pripravljen na "popolno preobrazbo":

Dobil je nove čeveljčke - škratovske, s konico in seveda obvezno rdeče:

Na tem mestu bi se vsi škratki radi zahvalili dvema super puncama, ki sta jim donirali usnje:) Mimogrede, če mislite delat kaj iz usnja, ga je veliko lažje šivat kot lepi in ga je nemogoče dobro zalepit z lepilno pištolo, edino Uhu alleskleber še nekak dela. Ampak za bolj obremenjene dele priporočam kar šivanko in nit, če že s šivalnim strojem niste najbolj na ti;).

Gremo dalje: škratek je dobil takele rokice iz istega jerseya kot je Ronjina vila.

in glavico - ta je bila malo bolj zafrknjena, ker jo je treba gor montirat, ker škratki niso imeli dovolj polnila in še par drugih problemov;) Ampak  vidi se mu, da je škratek, ne? Saj ima špičaste uhlje in špičasto rdečo kapico:)

Najprej je sicer povedala, da je mislila škratka, ki bi hodil, vendar da bo tudi to, da poje in maha, ok. Potem je še ugotovila, da mu res ni napisala, kakšnega točno želi in tako revež ni mogel vedet:D. Na srečo imata punci že zdaj zelo razvit kritičen um (na predstavi v Arboretumu (objava sledi), kjer je škratek rekel, da se dedek Mraz nikoli ne zmoti, je mala temnolaska odločno zašepetala, da to pa ni res, vsak se kdaj zmoti, tudi dedek Mraz!), tako da grejo take manjše napake skozi:) (sicer je en škratek iskal kaj, kar hodi, vendar ni do časa našel nič primernega za škratjo transformacijo in je ostalo pri temle). 
Ki ga je bila kljub nezmožnosti hoje zelo vesela in ga jemala nekaj časa povsod s seboj, da sem mu morala že 2x popravljat glavo, preden sem naštudirala en bolj trajen sistem:D. Zdaj se glava drži in vsak dan poslušamo božične pesmi, ki jih škratek na ves glas prepeva:D.

5 komentarjev:

pin pravi ...

Zaključek je super - nisem pomislila, da tak škrat poje božične pesmi, ampak logično!
Cel žur in super blog!

Anonimni pravi ...

No ni nek presežek, ampak pri otrocih to itak ni važno. Glavno da je mala zadovljna ;)

veri pravi ...

Haha, presežek res ni - kot sem že na forumu napisala, je ena prava grdoba:D. Ampak mali gledajo z drugimi očmi (hvalabogu, zato smo pa tudi mame vse tako lepe:D).

Če sem čisto iskrena, pa so babica Zima in njeni škratki malo podcenjevali tamalo in so mislili, da je tale škratek na baterije ena mala kaprica in da je ne bo dolgo držalo, zato se niso preveč ubadali z izvedbo (so morali še vilo naredit v isti noči;). Ker je zmanjkalo polnila za glavo, je bilo tako vse bolj na hojladri in ker je bilo to mišljeno, da bo verjetno pristalo v škatli z novoletnimi okraski, se nihče ni sekiral. Ampak tamala ga pa obožuje, go figure:D.

Anonimni pravi ...

Ampak tamala ga pa obožuje, go figure:D.

In to je največ vredno! Lahko povem, da če je nekaj narejeno prav za njih in to še z ljubeznijo to čutijo, pa čeprav nam odraslim, ni nič jasno ;).

katja pravi ...

hehehe...pa ti si od sile :-D Mislim tale vaša škratja zadeva od tistih ki delajo darila do tistih ki jih naročajo ...
Mogoče pa razmisliš in narediš biznis iz recikliranja "neuporabnih" in "neumnih" daril... ha..ziher bi laufalo..vsaj takih neuporabnih in neumnih daril je povsod na tone ...

da o tisti s kritičnim umom ne gvorim...kaj drugega niti ne bi pričakovala od rvojih..upam, da si zpisuješ in jima boš enkrat dal aknjigico njunih veleumnih...