Branje otrokom

V prejšnji objavi sem govorila o tem, kako so nam nekatere stvari v vzgoji pomembne in tam izgleda, kot da se nam ni treba nič trudit, da naši otroci delajo tako, kot bi si želeli on to kar samo pride. (*V resnici seveda ne pride samo, samo trudimo se za to ves čas in nam je tako v krvi, da niti ne opazimo...) Pri nas so take stvari varnost na cesti (sva pa precej na izi glede ognja in nožev), odnosi med člani (90% prepirov med najinimi otroki je zato, ker se eden ni hotel igrat z drugim (in to je v 90% zato, ker taprvi ravno bere napet odlomek, v ostalih 10% pa, ker recimo dela nalogo ipd;)), skratka nama (ok, priznam, predvsem meni, ampak tudi očiju vedno bolj;)) je zelo važno, da se dobro razumejo in da razčistimo, kadar je kaj narobe.

Potem vsi najini otroci radi jejo zelenjavo in niso izbirčni, ker sva imela od nekdaj pravilo, da moraš poskusit, ni pa treba, da ti je všeč in nihče te ne bo silil s še, samo poskusi čisto malo. Lahko poveš, da ti ni všeč, ne pa drugim jemat teka s kakim ultra afnanjem. Tako se jim hrana ni zagravžala in so se navadili na različne okuse in teksture. Pa če kuhaš pretežno vegetarijansko, se otroci normalno navadijo na zelenjavo, ker je to praktično edino, kar je na mizi;).

In potem je tu branje. Oba rada bereva in vsi najini otroci radi berejo. To je prišlo kot samo od sebe. V resnici seveda ne, vendar če bi me kdo vprašal, ali sem delala kaj od tega namerno, bi rekla, da ne. Pa vendar, ko pomislim nazaj, je kar nekaj malim trikov, ki sem jih uporabila - predvsem pa to, da sem vedno želela narediti branje zabavno in zanimivo (včasih so pri tem pomagali tudi sorojenci).

Zadnjič sem videla fajn citat, v smislu: "Bralce vzgojimo v naročju." In je res: branje otrokom in branje otrok sta seveda povezana. Začnemo torej s tem, da SAMI beremo otrokom. In če jih je več in so starejši nori na knjige, vam bodo pri tem precej pomagali - ker bojo ONI brali mlajšim;). Kar je dvojno dobro - mali poslušajo branje in večji se naučijo vzorno lepo brat (ker mlajši bratec ali sestrica ne razumeta, če bereš brez ločil ali drdraš, itd... Zato zdaj punci bereta lepše kot babice - to sta  babici sami rekli - in se strinjam. Ko beremo otrokom, se naučijo, da so v knjigah neverjetno krasne zgodbe in cel domišljijski svet, ki ti pomaga tudi, kadar ti je hudo.

Poleg tega nas morajo otroci videt brat - samim sebi. Tako se naučijo, da so knjige fajn, da to delamo za zabavo, da si to želimo, da je to neka uporabna reč, skratka... Da ni njihova prva asociacija na knjige šola - tega si res ne bi želeli! In zdaj, ko smo doma z otroki, imamo super priložnost, da tem malim glavicam spremenimo razne negativne asociacije, ki jih dobijo v šoli. In vam potem mali reče: "Mami, kaj si pa dala v angleščino, da je zdaj pa čist fajn?" Ta čas se res splača izkoristit, ker imamo zdaj res popoln vpliv nad njimi, ki ga nikoli več ne bomo imeli. Naredimo s tem nekaj dobrega, kaj pravite?;)

 Če hočete otroka navdušit za branje, je najboljši način to, da mu berete nekaj, kar mu bo zelooooo všeč. Velika večina otrok rada posluša pravljice, ki jih starši berejo ali pripovedujejo. Se najdejo izjeme, večina pa to obožuje in jih ni treba prosit. Izkoristite to, ker se vam bo čez par let obrestovalo;). Kako torej izberemo dobre knjige?

Najbolj pomembno je, da svoj izbor prilagodite otroku - svojemu otroku! In se ne sekirate za to, kaj bi bilo prav in kaj ne, kaj je "primerno za to starost in kaj ne", kaj "ni za otroke" (ok, ne mu zdaj neke "odrasle" literature brat;), ampak saj veste, kaj mislim, no. Moj ljubi najmlajši bralček ima sicer rad zgodbice in slikanice in pravljice in vse to, vendar pa OBOŽUJE poljudnoznastvene knjige o živalih (sploh morskih), pisane za ODRASLE! Jap, čuden je, očitno je vseeno malo tudi po mami, čeprav je sicer izrezan oči;). Vsi so me čudno gledali, ko sem mu dala poljudnoznanstveno knjigo, ampak on jo rad bere! Ne se pustit, če veste, da je vašemu otroku nekaj všeč, vi živite z njim, ne drugi.
In ne vihat nosu nad starimi knjigami, poglejte tiste iz vašega otroštva - včasih so tiskali manj knjig, zato je bilo manj šodra;) - navadno so besedila boljša... Tale je odlična!

OK, kaj pa če iščete kakšne dobre zgodbe, dobre knjige in rabite namig? Ker seveda otrok ne ve, katere mu bodo všeč, če jih pa še ni prebral/slišal... Ena fajn lista takih dobrih knjig je Zlata hruška.

Ko bodo spet odprte knjižnice, se splača pogledat na tiste poličke, kjer "izpostavijo" določeno literaturo - dostikrat so to knjige iz zlate hruške, ne pa vedno - so pa večinoma to dobre knjige, na mladinskem oddelku so dostikrat veliko bolj zanimive knjige kot pri nas, tavelikih, kjer na izbor vpliva mnogo drugih dejavnikov;).