Že ko sem bila mala, sem oboževala pravljice Svetlano Makarovič! In odkar pomnim jih obožujejo moji mali! In zdaj, ko "sem velika" (no, ne ravno velika, 168 cm ni ravno neka strašna velikost, ampak večja kot takrat;), no, zdaj mi je všeč še njen oster jezik, to "da se ne pusti živi sili", da je brihtna in še kaj;). Razen nad njeno črno poezijo nisem toliko navdušena. Ampak njene pravljice... so zakon! Še vedno. Za otroke vseh generacij! In zato smo vsi vedno zelo veseli, kadar je v šoli karkoli njenega za nalogo.
Tokrat je imel mali "kulturni dan" in so si morali pogledati eno od treh ponujenih lutkovnih predstav na youtubu- seveda si je zbral Svetlanino Sovico Oko... (Mimogrede, srednja vzgojiteljska šola ima par predstav na yt in meni se ne zdijo nič slabši kot kaki profesionalci, čeprav me bojo zdaj lutkarji napadli;). Če pa bi rajši brano pravljico, pa doma nimate Mačje preje (ki jo toplo priporočam), pa je Sovica Oka tule in zelo dobro interpretirana (tu pa so profiji in to dobri;).
Potem, ko so si ogledali predstavo, so morali otroci naredit projekt na to temo (učiteljica je pripela povezavo do objave na Pinterestu, ki sem jo imela že nekaj časa "pinano", haha:D). In ker pri nas ustvarjalne projekte jemljemo zelo resno, sva seveda stvar malo zakomplicirala (oz. on jo je zakompliciral, jaz sem pa iskala materiale;). Mali se je najprej bal, da ne bo ok, če ne bo "čisto tako, kot je učiteljica poslala", pa sem rekla, da če narediš boljše, se navadno ljudje ne pritožujejo (večinoma vsaj, no;)... Potem je ugotovil, da bo verjetno rekla, da je zelo ustvarjalen:).
Čisto enake, kot je bila na pinterestu, tako ne bi mogla naredit, ker nimamo tiskalnika in sem mu potem šablono za sovico kar narisala (tako je mimogrede še ponovil, kako narediš lik simetričen, ne da bi vedel;) (narišeš polovico na na pol prepognjen šmir papir in izrežeš) - in lahko sem mu naredila dve šabloni za dve različno veliki sovi - ker je očka pač večji. Tako sva zadevo priredila s tem, kar smo imeli doma, kot po navadi, že pred korono;). Zdaj nam ta princip "mami in očiju se ne da v štacuno oz. je škoda časa za šoping" zelo prav pride;).
Čisto enake, kot je bila na pinterestu, tako ne bi mogla naredit, ker nimamo tiskalnika in sem mu potem šablono za sovico kar narisala (tako je mimogrede še ponovil, kako narediš lik simetričen, ne da bi vedel;) (narišeš polovico na na pol prepognjen šmir papir in izrežeš) - in lahko sem mu naredila dve šabloni za dve različno veliki sovi - ker je očka pač večji. Tako sva zadevo priredila s tem, kar smo imeli doma, kot po navadi, že pred korono;). Zdaj nam ta princip "mami in očiju se ne da v štacuno oz. je škoda časa za šoping" zelo prav pride;).
Tako je najprej pobarval ozadje z vodenkami na risalni list, ker
pač zelo rad slika z vodenkami. Najprej ni vedel, ali bi naredil dan ali
noč, potem se je odločil, da bo dan, zato bo imel očka Sovir zaprte
očke (prav všeč mi je, ko misli na take detajle:) - na slikici zgoraj.
Ker je tista sovica na linku zgledala malo preveč umetno za realistični okus mojega malega, se je odločil za rjavo sovo. Da pa ne bi bila dolgočasna in ker najprej nisem vedela, ali imamo doma rjavi kolaž, mali pa sovraži barvat enobarvne ploskve (kdo bi mu zameril, to ima po mami;), sem mu predlagala, da bi jo pobarval z voščenkami in spodaj dal nekaj nagrbančenega, za teksturo. Potem se je odločil, da bi naredil obe: očka Sovirja iz kolaža in malo sovico Oko z velikimi lepimi očmi, pobarvano z voščenkami:
Seveda sta tu obe očki vsaka na svoji zgibani harmoniki (po pravici povedano zato, ker nisva pogledala videa iz linka do konca, mi je pa ta varianta bolj všeč:). Kljunček je izrezan iz kolaž papirja, peresa pa so izštancani krogci, prav tako iz kolaža. Če nimate štance, so škarje čisto ok;). Samo to gre hitreje;).
Post festum sva ugotovila, da je sovam pozabil naredit peruti - in je izrezal eno prerisano svojo rokico iz navadnega "šmir papirja", vedar je njegova dlan že kar malo prevelika, tako da ne vem, če jo bo zalepil gor. Druga bi pa čisto prekrila malo sovico, zato je nisva niti dala zraven na sliko.
Post festum sva ugotovila, da je sovam pozabil naredit peruti - in je izrezal eno prerisano svojo rokico iz navadnega "šmir papirja", vedar je njegova dlan že kar malo prevelika, tako da ne vem, če jo bo zalepil gor. Druga bi pa čisto prekrila malo sovico, zato je nisva niti dala zraven na sliko.
In tale veja, ki je v navodilih iz lepega "tissue" papirja (tisti tanek, malo povoščen papir, napol prosojen), je pri nas iz stare vrečke za kruh (ki jih skrbno spravljamo (kot pravi hrček;), ker VEDNO pridejo prav! Krasna barva, narobe stran je vedno fino mat in svinčnik zelo lepo piše po njej... Vrečke od kruha sem že lepila v svoj planerček (bullet journal), ne vem, kako se temu lepo slovensko reče - to ni isto kot dnevnik, ker je namenjeno predvsem načrtovanju, kaj vse moraš naredit... Ampak hočem rečt - vrečke od kruha so zelo uporaben umetniški material;). Zdaj mogoče komu pride prav ideja, te vrečke se skoraj v vsakem gospodinjstvu najdejo, vsaj tam, kjer imajo male otroke, pa gotovo;). In najlepše je, da moraš tu otroku naredit samo šablono, pa še to ni nujno;), vse ostalo lahko naredi sam:). Ok, pa na koncu ga moraš spodbujat pri pospravljanju, ampak to vam tako in tako ne uide;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar