Kaljenje rastlin

 

Še ena od nalog, ki smo jih "malo razširili". Tole je dobil mali pri spoznvanju okolja - itak, saj se vsako pomlad otroci učijo o tem, da rastline kalijo;). In da bi bilo bolj zabavno in ker njega posebej močno veseli vrtnarjenje, smo zadevo vzeli spet hudo resno (saj ste že opazili vzorec, ne? Ustvarjanje in naravo jemljemo smrtno resno!;) No, igraje resno, ma, saj veste, kaj mislim, no, ne se delat norca iz mame, ki to piše ob polnoči, ok?

Torej: naloga je bila, da dajo kalit par fižolov in potem vpisujejo rast v razpredelnico. Seveda mali ne mara razpredelnic, ki jih pošljejo učitelji (saj res zgledajo kot excelova datoteka in vsi vemo, kakšne občutke nam to sprošča - pa to od nekoga, ki še doma, za svoje stvari, uporablja excell - ampak še vedno je to bolj "hate" kot "love relationship";)

Torej: dajmo stvar malo popravit:). Namesto dolgočasne tabele je mali vzel svojo malo beležkico, ki sem mu jo nekoč naredila, in vanjo vpisoval ne samo dolžine kalčkov, ampak še vse ostalo, kar se mu je zdelo pomembno. Ja, ni tako, kot je rekla učiteljica, seveda ne, saj smo doma in lahko delamo boljše, hehe. Ne mi rečt, da če si pišeš več podatkov, je to slabše, imam dovolj raziskovalnih izkušenj, da vem, da v laboratorijskem dnevniku nimaš NIKOLI preveč podatkov, vedno kaj fali;).

Skratka: če mali ne mara tabele, ki mu jo dajo, pa naj piše drugam - glavno je, da zapiše glavne podatke. Če bi rad pisal še vse ostalo, super, bo več pisal;).

 Še prej mora seveda semena posejat na vato (midva sva jo prekrila z gazo, da se ne bi vse skup preveč zapletlo;). In potem vse skup zalit in vsak dan špricat s špriclo (stara prišlka, umita seveda in napolnjena z vodo)

Če imate veliko malih semen, se boljše obnese taka velika plitva posoda, kot je zgoraj. Če pa bi radi zelo natančno spremljali rast kalčkov in so ti malo večji, pa je super steklen kozarec (recimo od kislih kumaric ipd...)

 Če bi rad posadil več semen - hehe, ja, seveda, mali, itak imamo vedno en kup nekih semenk nekje in vedno se nekaj stresejo;). Zato smo poizkusili s par različnimi - na srečo, ker fižol, ki bi moral bit v originalu, ni skalil (kar me ni čudilo, saj se tudi skuha nikoli ne - je že malo star, nismo preveč na fižol usekani - oz. jaz nisem, potem ga pa manjkrat jemo - temu se strokovno reče "mamin prehranjevalni bias";).

Torej, dal je kalit krešo, mungo fižol, bučo in navadni fižol. Navadni fižol sploh ni skalil, ker je bilo seme prestaro (in se je nekaj naučil). Buča je zelo lepo kalila (seme smo vzeli iz buče od babi, ki smo jo pojedli) in smo sadike dali nazaj babi.

  Mungo fižol je kalil ko nor, čeprav seme ni bilo namenjeno za kaljenje, ampak za kuhanje (in se je naučil, da je lahko seme, kupljeno v velikih količinah in nič fensi šmensi, lahko veliko boljše od tistega, ki ga dobiš v vrečici in je namenjeno kaljenju - in kjer vrečka stane toliko kot kila tistega razsutega - in se je še nekaj naučil). In kreša je bila iz vrečice, za kaljenje in je lepo kalila. In se je odločil, da to bomo pa pojedli - in smo jo: nekaj v voku, nekaj pa v sendviču.

Pa mungo fižol? Še vedno lepo veselo raste, zdaj presajen v lončke... Ne me vprašat, kaj bomo potem z njim, ker sadike kar nočejo umret... Mogoče bo babi začela gojit mungo fižol:D.