Računanje s fižolčki

Hehe, včasih se pa splača, če imaš red, vsaj na računalniku:). Včeraj me je prijazna bralka spomnila na računanje s kamenčki (pri nas fižolčki) in ko sem ji hotela pripet link do objave, kjer točno o tem pišem, sem ugotovila, da tega sploh še nisem objavila. Sem pa slikala, ko smo delali in očitno imela vse skup že v glavi kot narejeno:D. In potem sem šla iskat slike... in evo, ravno prav za ta čas.

No, bolje pozno kot nikoli - slike bojo obupno stare, ampak vas to ne bo motilo, ker ne veste, kako moji otroci izgledajo zdaj, a ne?;) Če pa veste, pa... vas ne bo motilo, ker to berete zaradi idej za svoje otroke in vam je čisto vseeno, koliko so stari moji otroci na slikah, ne? Če pa nimate svojih otrok in to berete zato, ker učite toliko stare otroke, pa vam je sploh vseeno za vse, samo da so ideje, ker ste fajn učiteljica, ki vedno išče nove ideje. Če pa tudi učite ne in samo radi gledate otroke, kako ustvarjajo... ja, no, potem ste pa itak ena dobra dušica, ki se ne bo pritoževala;). Skratka - te slike so stare, to sem hotela rečt;). Ideja pa še vedno prav pride, sploh ker lahko zaposli tako šolarje kot predošolske otroke.

 Potrebujete samo:

- nekaj drobnega, približno iste velikosti - mi smo vzeli fižol, lahko pa bi vzeli kamenčke, gumbe, male žetončke (recimo iz kake družabne igre, kjer se jih je pol pogubilo), ali pa bakrenčke (najmanjše kovance),... Otroci niso izbirčni in zadeva bo delovala ne glede na obliko

- belo lepilo za les: meni je pač Mekol najbolj všeč, ker ni strupen in ga lahko daš tudi malim in je poceni, ampak lahko vzamete tudi kakšno drugo tekoče lepilo (npr. Uhu aleskleber ipd; lahko pa uporabite tudi lepilno pištolo, če mislite to delat vi ali starejši otroci za mlajše, *saj se verjetno starejši šolarji ne bojo igrali s tem)

- palčke - mi smo vzeli palčke od sladolednih lučk, ker jih pač imamo (ja, pojemo veliko sladoleda;) in so ploščate, zato se nanje lepo da lepit stvari. Lahko pa lepite tudi na kake druge palčke, samo če so okrogle, jih prej po dolgem prepolovite (starši, ne otroci;), da bo večja stična površina in bo bolj držalo. Lahko vzamete palčke za ražnjiče, ali jih v gozdu na tleh naberete (ja, ja, potem jih razkužite ali pustite zunaj za ne vem kako dolgo, karkoli pač se vam zdi potrebno).

* če se vam bojo pri tem pridružili predšolski otroci, jim dajte še en karton (super se obnesejo reciklirani kartoni iz škatel od kosmičev ipd), na katerega bojo lahko ustvarjali po mili volji in s tem dali mir šolskim otrokom, da delajo "resne stvari" - oz. kot bi rekli v montesorri - "materiale" - ker pri njih se otroci ne igrajo, ampak se učijo z materiali;). No, pri nas se igrajo z navlako:D, naučijo se pa oboji. Moj moto je: ideje je fajn od povsod pobirat, filozofijo si je pa fajn svojo sestavit.

Potem šolarju razložite, da naj nalepi na vsako palčko po 10 fižolčkov, da bo dobil desetice. In naj jih naredi več, da bo lažje računat do sto;)

 

Pri tem bo vaše velecenjeno dete ponavljalo štetje do 10, vadilo fino motoriko in še naredilo si bo "učni material". Če to ni multi tasking:D Še (nekatere) učiteljice bi bile ponosne;)...

 In potem naj si pomaga z njimi pri računih. Tako bodo naenkrat izgledali veliko bolj zabavni in mikavni. In to je to, kar si želimo, ne? Da bi otroci RADI sami od sebe vadili!

 In predšolski zraven? Seveda morajo sodelovat! Seveda od minaturcev ni za pričakovat, da bodo pridno lepili fižolčke na palčko v zaporedju in še da jih bo pravo število gor! Oni rabijo svobodo in vključenost. Torej jim dajte iste fižolčke in isto lepilo in karton, da bo "platno" večje, ki bo nudilo več možnosti za njihovo kreativno izražanje;) in bo lažje gor lepit kot na malo palčko (lahko pa seveda poskusijo - kar bodo hoteli in potem bodo hoteli tudi karton;). In bojo dali mir oboji. Vsaj 10 minut. Toliko, da preberete najnujnejše maile iz službe;). Hej, z malimi koraki se začne! Če bojo oni nekaj več znali in vi nekaj malega naredili, je to zmaga na zmago!