Hišica iz odpadne embalaže

 

Pri zlatolaski so za nalogo pri naravoslovju in tehniki dobili, da morajo naredit hišico iz odpadne embalaže. In take stvari pri nas jemljemo zeloooooo resno;)

 

 Na zlatolaskino srečo je naloga sovpadla z mojim velikim pospravljanjem, o katerem sem pisala na začetku te korone in tako smo imeli kup škatel in škatlic in podobnih neumnosti za uporabit...

 

Če se lotite česa podobnega, to seveda pomeni, da boste imeli nekaj časa "razsulo" v dnevni sobi ali kjerkoli bo že vaše velecenjeno dete ustvarjalo svoj projekt. Ampak to je majhna cena za veliko veselje;) 

Pa naj vam ona razloži, kaj je kaj:

Ali pa če rajši samo slikice gledate - v pritličju sta dnevna soba s kuhinjo in kopalnica:

 V dnevni sobi je kavč iz škatle (za jajca?) oblečen v stare nogavice, na steni je stenska ura (stara nedelujoča zapestna ura), nad kavčem pa slika (nalepka). Za kavčem je pečica in zraven pult s koritom, omarica s posodo in spredaj kuhinjska miza s krožniki in ponvijo (plastika od Ferrero roche) in stolčki (iz recikliranega kartona):

Ko odpremo vrata (kljuka iz dveh perlic),

  

vstopimo v kopalnico... Umivalnik je tudi iz neke odpadne plastike in ima spodaj sifon iz dela slamice (na žalost se ne vidi). Stranišče ima pokrov, ki se zapira (narejeno iz tistega dela pri tetrapaku mleka, ki ga odtrgaš stran) - na tej sliki se sicer ne vidi dobro, je pa kopalnica popolnoma opremljena: wc, tuš, držalo za tuš in šampone, umivalnik in pred njim celo pručka za otroke!

 

V prvem nadstropju je otroška soba, v kateri je pograd s posteljnino iz premajhnih nogavičk, omara iz škatlice za čaj s kljuko iz perlice, žoga za sedet (pokrovček od neke male stekleničke bogevečesa), na posteljo je naslonjena punčka, narejena iz palčke in ovitka od bonbona. Ob omari pa je mala okrogla mizica, zelo zelo podobna mizici, ki so jo otroci imeli, ko so bili mali (na kartone, ki jih je oblikovala v mizico je nalepila okroglo nalepko, tako da res izgleda čisto taka!) Zraven pa je predalniček s knjigami.

 

V omari so tudi obešalniki - ta mi je prav všeč! En je dobesedno odpadna kljukica, ki jo dobiš na svakojaki embalaži (ja pri nas take bedarije spravljamo - zdaj veste zakaj;)

 

Ob strani vsakega nadstropja so stopnice, da lahko prideš v naslednje nadstropje:

 In če pokukaš v zadnje nadstropje, kot tukaj kuka v podstrešno sobico mali bratec (to škatlo s temi krasnimi "okenci" nam je nekoč dal dedi, baje je dobil nekoč not neko fensi pivo):

torej če pokukaš v podstrešno sobico, vidiš sobo za mamo in očija z veliko posteljo, ki ima dve deki, ker se včasih not prislinijo še otroci (tako mi je razložila;), nad posteljo je spet omarica za obleke, ki se kot vse ostale da odpret:

 In zunaj, na terasi je stolček, da se lahko posončijo:)

Zdaj veste, zakaj hranimo kup smeti doma, ok? Ne poslušam več nikogar! Briga me za Marie Konmari, njeni otroci tega ne morejo delat iz svojih lepo zloženih štumfov, pri katerih jim srce igra... Včasih rabiš nekaj, pri čemer ti srce ne poje, da ti tega ni škoda, ko razrežeš, raztrgaš, uničiš, predelaš..., zato da narediš nekaj, pri čemer zaigrajo srčki tistih, ki jih imaš rad! Ker tale hišica ni prinesla sreče samo ustvarjalki, ampak tudi njenemu bratcu! 

In ja, jaz se tega niti dotaknila nisem, prisežem, niti me ni nikoli vprašala za nasvet, nobena ideja ni moja!!! Mala je hotela, da sploh ne gledam, ker je bilo presenečenje!

 

Tako da - po vsem tem besnem pospravljanju in vsemu ultrahipmodernemu minimalizmu navkljub, naj bo tole ena hvalnica smetem - kako se da iz nič, iz smeti dobesedno - naredit nekaj luškanega! Nekaj, kar bo otroško domišljijo razplamtelo, iznajdljivost bo šla na 10to potenco, zapravili pa ne boste nič, niti vam ne bo treba v trgovino. Poglejte okoli sebe! Vsi imamo smeti! Če se jih naučimo gledat drugače, niso samo smeti, postanejo stvari, ki imajo potencial. In ko se tako navadimo gledat stvari, včasih začnemo gledat tako tudi ljudi. In tako nikoli ne vidimo smeti, ampak potencial... Vse je za nekaj uporabno...

 Če se bojo uresničili najbolj črni scenariji, potem vam bo ta lastnost hudo prav prišla;). Če se ne bojo, lahko na ta način kakšno reko prihranimo, kar bo našim otroko hudo prav prišlo... Če lahko pričaraš nekaj iz nič, tvoji otroci nimajo občutka, da ni denarja, tudi če ga res ni ("take a tip from one who's tried";) - Bob Dylan). In ga imaš za stvari, ki so nujne in jih ne moreš naredit.

 Ta perspektiva nam manjka in to upam, da bomo v tem času ugotovili. Da ne rabimo fensi šmensi kulturnih dni, ki stanejo 25€, kjer grejo otroci na sprehod po Ljubljani z diplomiranimi arhitekti in delajo mesto iz odpadne embalaže in potem pridejo domov "Mami, čisto vse sem že vedela!", v praktičnem delu pa naredijo tam neko skropucalo (tega si ne izmišljujem, to je bil opis preteklega dneva dejavnosti :D). Ker dam roko v ogenj, da se je zdaj več naučila. In na prijeten način;). Poskusite, zgubit nimate kaj;) Saj so samo smeti:).