20 april 2020

Organizacija šole doma

Do zdaj ste si verjetno vsi že vse organizirali, če pa kdo vseeno rabi kakšno majhno idejico, pa berite dalje;). Če imate več otrok, pa tudi če imate enega in malo stanovanje, je fino imet šolo nekje na kupu, pa hkrati tako, da ni napoti drugim stvarem, ker šola ni vse, kar delamo doma;).  Ker šolske stvari hitro preplavijo stanovanje, sploh če imate več otrok in vsi delajo za šolo v isti sobi... Ne, ni jim treba. Ja, vsak najin otrok ima svojo sobo in ja, tam samo spijo, nekako večini uspe v tistih 5 budnih minutah še celo sobo razmetat, nimam pojma kdaj, to je en od čudežev, ki se dogajajo ateistom... In ne, ne silim jih delat za kuhinjsko mizo, samo tja se pač nagnetejo, kaj naj, jih vržem ven?;) Radi so skup, kadar se jim ne da delat, se ves čas bockajo za mizo, hkrati pa bognedaj, da bi kakšen šel v drugo sobo! Ampak to so sladki problemi;)  Vseeno je pa fajn rešit - torej najprej čista logistika:
škatle namesto torb:
Torbe so fajn za prenašanje stvari sem pa tja, ampak bodimo pošteni: v nobeno od teh gigantskih torb ne grejo  vsi zvezki in delovni zvezki in učbeniki in berila in listi in mape in vsaj dve puščici , ki jih povprečen šolar trenutno poseduje(nekatere učitejlice zahtevajo dve puščici! Sploh ni redko! In včasih vse, kar je na seznamu za šolo, dejansko ne gre v eno puščico:D). In tlačenje vsega nazaj v torbo je grozno naporno in iskanje zvezkov iz torbe je tako zamudno in neprijetno, da bo otroka vse minilo, še preden bo začel s šolo! (ne vprašajte, kako vem;). Torej, kaj lahko naredimo?

 Najdite kakšno veliko škatlo, po potrebi oblepite dno, da bo zdržalo, lahko jo še celo lepo oblečete v blago, če imate čas (tole na desni sem nekoč oblepila za lubija, pa je zato tako hudičevo trdoživa, da je preživela vseh 20 let:D) Če se vam to ne da (nikogar ne obsojam zato, popolnoma razumem, zato pa druga ni oblečena;)), potem vam priporočam, da oblepite samo zgornji del škatle s kakim močnim trakom (silver tape, duct tape ali pa navaden široki rjavi selotejp in podobno). Mala je dobila od dedka Mraza tale rdeč duct tape (nimam pojma, kako se temu reče po slovensko) in je super, ker je tako škatla bolj trdna in še vsaj malo rdeča - kar pomeni, da jo rajši uporablja, kar pomeni, da se sama spravi delat za šolo, kar pomeni manj kreganja,... razumete, ne?;) "inteligenten dizajn, ne naključje;).
kaj novega - da se bojo vsaj malo počutili, kot da grejo "v novo šolo", da bo to vsaj malo vsaj kdaj tudi fajn, jim lahko sem pa tja damo kaj novega, malenkost, ki jo tako in tako rabijo: ko se lepilo porabi, kupite takega v najljubši barvi; če otrok rabi še eno peresnico za geotrikotnik in šestilo, ker tiste ogromne s tremi prekati tega ne zmorejo in bi se radi naučili šivat, poskusite z enostavnim projektom - peresnico. Lahko pa kaj enostavno kupite, ko se porabi: mali je zajček prinesel nov nalivnik in je zdaj strašno navdušena, ker ta pa nič ne pušča!
rutina: ja, vem, sovražim jo. Ampak če vam to pravi človek, ki rutino sovraži, je mogoče kaj na tem. Naj bo to kakšna luštna. Ne mislim rutine v smislu urnika - vstanemo, pojemo zajtrk, naredimo za šolo, gremo ven itd... Ne, mislim na takšno cortkano, intimno - recimo to, da mi mali pride vsak dan brat v mojo sobo, medtem ko jaz poskušam kaj risat (poudarek na poskušam;). Vedno se sam odloči (včasih ga spomnim/vprašam, ampak se sam odloči, kdaj), vedno se usede na tla (pač tam najrajši bere), zato sem sem prinesla en košček ovčjega kožuha, ki so ga nekoč imeli v vozičku, zdaj pa je super za valjat po tleh. Na tistem njegovem prostorčku imam naštimano lučko, ki jo prižge, če jo rabi in mu jo naštimam, da mu sveti direktno na knjigico. Taka mala nežna gesta, za katero se mi vedno prijazno zahvali, očitno mu res nekaj pomeni. Imejte take male rituale.  Lahko berete vedno zvečer v postelji, čeprav so takrat otroci pogosto že zmatrani in se jim ne bo dalo - po murfijevem pravilu starševstva se jim bo dalo takrat, ko morate nujno nekaj oddat, ko imate videokonferenco ali pa ko vam gre mleko čez. Ampak probajte čim večkrat rečt ja za take reči, se splača, obljubim!
svoboda: najini otroci si lahko zbirajo, kar se le da, če to ne posega v pravice drugega: obleke, knjige, da so bosi doma in podobno. Mali si lahko zbere katerokoli knjigo želi, da mi jo bo bral. Nikoli mu ne bom rekla, da te pa ne, je pa predolga, ker se mi ne da viset z njim do noči, da se pretolče skozi (ker zanimala ga pa bo). Ne bom mu rekla, da ta pa ne, ker ima premale črke - saj ni blesav, bo že sam pogruntal, če mu bo pretežko in zamenjal. Če mu pa ne bo, pa super! Če je enkrat zmatran in si izbere knjigico, ki ima malo besedila in bo bral vsega skup 5 minut, tudi ok. Karkoli je ok. In potem rad bere. 
 
Ko imajo kakšno praktično nalogo za naredit, jo priredimo - navadno zakompliciramo v nulo, ampak otroci imajo radi, če lahko nekaj po njihovo - čeprav imajo s tem več dela - izkoristite to!
Ker vsi radi delamo stvari, kjer imamo svobodo, kjer se počutimo, da imamo nadzor nad situacijo. Ker se potem sami odločimo. Otroci so isti;). Izkoristimo to, kjer jim lahko damo svobodo, že tako in tako morajo naredit en kup stvari, ker so pač v sistemu (šolskem).

Ni komentarjev: