Otroci in zelenjava

Pred časom me je mamica v komentarjih prosila za kake ideje, kako v otroke spravit zelenjavo, po možnosti prostovoljno z njihove strani;). Ker se to vprašanje dostirkrat pojavlja in ponavlja, sploh, kadar se najini punci znajdeta ob kakšnih bolj selektivnih, kar se hrane tiče ("kako pa to, da tvojidve vse jesta? Moj pa nič noče... Kako si ju prepričala?..." itd...), sem se odločila, da napišem nekaj idej, kaj bi lahko pomagalo.
Po pravici povedano, pri nas s tem res nimamo težav - punci jesta vse in ju ni treba nikoli prosit, dostikrat sami rečeta za sadje in zelenjavo in sva res srečna, da je tako, zato ne bom preveč pametna... Ampak vseeno - mogoče pa komu pride prav kaka ideja, mogoče pa kak otrok pali na kakšno poceni. Čeprav najini punci nista izbirčni, sem imela nekaj izkušenj z izbirčneži, ki pa se jih je dalo kar lepo pretentat, ko so bili oni pri nas ali sem bila jaz na obisku in za štedilnikom:) Zato si recimo upam napisat ideje, hehe.

1.) Menjajte okolje. Otroci imajo radi "kaj posebnega". Čeprav je to še tako enostavna reč, kot je malica v hiški na igrišču. Njim to ful dogaja. Jeste lahko na igrišču ali na izletu ali pa enostavno doma, samo v drugi sobi - izjemoma pač, no;). Kadar naredim svojima puncama zajtrk ali malico v njuni sobici, na njuni mali mizici, jima oči takoj zasvetijo! Poizkusite, izgubit nimate kaj;). Lahko naredite šotorček pod mizo, ki jo pregrnete z velikim prtom ali rjuho in otroci jejo notri (spodaj, na tleh, pogrnjenih s kako dekico, recimo.

Če meni ne verjamete (kar imate vso pravico, najini kobilici požreta vse tudi za domačo mizo;) - potem vam povem, da so isto opazile vzg. v vrtcu: spomladi, ko grejo večkrat po spanju ven in jejo malico zunaj, na vrtčevskem igrišču, veliko manj hrane ostane... to že nekaj pomeni, ne? Vzgojiteljice imajo kar nekajletno prakso in so dale nekaj otrok čez... Tako da - poizkusite! Pojdite ven in jejte zunaj! Svež zrak povečuje tek, spremenjeno okolje pa tudi. In zdaj ko je mraz, bojo otroci verjetno z veseljem pomljaskali kako toplo enolončnico, ki jo prinesete v termovki... Več o kosilu zunaj v mrazu si lahko pogledate tudi na blogu (kliknite povezavo), o malici sredi poletja pa tudi.

2.) Vključite otroke v pripravo hrane: otroci strašno radi kuhajo, vsaj vsi, kar jih jaz poznam! Res čisto čisto vsi! Radi natikajo na palčke, radi odmerjajo sestavine, radi mešajo, mesijo, celo lupijo česen in čebulo (tu so dejansko celo res v pomoč!), ma vse radi delajo! Jasno, da jim ne boste dali za olupit ene trde kolerabe, da se porežejo (razen, če so dovolj veliki), ampak veliko je del, kjer lahko pomagajo. In malo je otrok, ki ne bi poizkusili, kar so sami pripravili.
Tukaj si lahko pogledate nekaj idej, kako otroke vključit v kuhanje:
- skupaj lahko spečete bučnice - zahtevnost 0
- skupaj razvlečete vlečeno testo, recimo za štruklje - te imajo otroci radi, tudi če so nadevani z zelenjavo ali suhim sadjem - zahtevnost 5 od 5, če so otroci vključeni;)
- zamesite in oblikujete kruhke (vanj lahko date tudi pol kile do celo 800 g buče ali bučk ali korenja, celo kakšno peso, pa bo otrokom tak kruh verjetno še bolj všeč, ker je res dober - zelenjave se ne občuti, je pa kruh bolj sočen)- zahtevnost 2-4, odvisno od dizajna kruhkov;)
- tale paradižnikova nabodala, ki jih Ronja dela na zgornji sliki so tudi že opevana na linku, zahtevnost 1
- če hočete bolj zahteven projekt, lahko skupaj zložite lazanjo ali  naredite domače testenine, ki jih pojeste z zelenjavno omakico. Lahko pa celo naredite svoje testenine za lazanjo in vse skup zložite - se da - preverjeno tukaj! Zahtevnost 5.
- kandirajte skupaj sadje ali naredite kroglice iz suhega (in svežega) sadja in mogoče bodo otroci med procesom poizkusili tudi kak nepresladkorjen "surov" košček:) samo  za primerjavo... Čim večkrat poizkusijo, prej se navadijo... Zahtevnost 4.
- naredite skupaj pito in naj otroci poizkušajo sadni nadev (narezana jabolka, hruške, robidnice,... recimo) Zahtevnost 2-5, odvisno od dizajna;)
- lahko naredite skupaj musli, začimbno mešanico za juhico ali enolončnico,... In ko jo začinite z NJIHOVO mešanico, bojo verjetno poizkusili enolončnico, čeprav bojo not koščki zelenjave:).

3.) Raznolikost: kadar si želite, da bi pojedli več sadja in zelenjave, ga/jo pripravite na drug način (in jih seveda vključite zraven). Ne zelenjave skuhat do nerazpoznavnosti, otroci navadno radi vejo, kaj jejo in radi grizejo. Ne samo soparit zelenjave, saj ima taka manj okusa (ok, bambusov soparilnik je super, da sladkast okus, samo ne samo natrest not neke zmrznjene mešanice in rečt temu zelenjavna priloga - naj bo zanimivo, okusno!)
Iz grenivk in pomaranč lahko skupaj stisnete sok (na sliki spodaj) in ker bo sok mešan s sladkimi pomarančami, ne bo tako grenek, kot če bi otroku ponudili samo grenivko. Potem date vsakič eno grenivko več in eno pomarančo manj, otroci se navadijo na okus in jejo grenivke tudi kar tako. Izi pizi:). Če imate zmrdo, ki tudi pomarančnega soka ne mara, ga za začetek sladkajte z medom, agavinim/javorjevim,... sirupom ali čim podobnim.
Da je bolj zanimivo, kupite kdaj rdeče gernivke ali rdeče pomaranče - malo kateri otrok se lahko upre lepi barvi, ne da bi vsaj poizkusil. Pa saj ni treba več - najprej samo da poizkusi. Potem naredi vsakič večji požirek, ugotovi, da sploh ni slabo (če ga pač ne nacejamo sicer ves čas s sladkimi sokovi, potem mu bo verjetno okus sadja prav všeč). Ta nasvet je vedno uporaben, kupite/posadite kdaj zelenjavo neobičajnih barv: rumen paradižnik, bele jajčevce - samo kdaj, da jih navdušite:)
Pobrskajte po tujih kuhinjah in naredite tortilje za otroke, ki so navdušeni nad Indijanci, recimo.

4.) Izkoristite lakoto: lačen otrok bo poizkusil in jedel veliko več kot pa sit otrok. Če mu ponudite sadje, ki ga ne pozna/ne mara za poobedek po kosilu, ga skoraj gotovo ne bo hotel poizkusit. Če pa mu ga date pol ure pred kosilom, ko že nestrpno čaka in ne more dočakat hrane, potem pa bo verjetno vse, kar mu pride pod roke, pojedel:) Poskrbite, da mu takrat pride pod roke samo zdrava hrana, pa ste zmagali:). Tu dejansko starši dostirkat delajo napako, ker so pač že narejene zadeve hudo prraktične za te male lakote. In porinit otroku eno frutabelo ali pa keks, je veliko lažje, kot pa ostrgat korenečk ali se spomnit na igrišče prinest oprano jabolko ali banano... Ampak to se da spremenit;). Pri nas imamo že navado, da ko pripravljam/va kosilo, malidve sproti kradeta narezano zelenjavo iz deske:) (in midva se jeziva, da naj se vendar ne prikradeta zraven in prej povesta, ker se bojiva za njune prstke, če reževa - madona moraš met 10 parov oči pri teh malih!) In nista tečni, ker jesta, lahko počakata na kosilo in še zdarvo jesta;). Če se vam navadno mudi, si prejšnji dan pripravite zelenjavno malico in jo poturite malim lakotam:).

 4.) Pogovarjajte se o hrani/zelenjavi in sadju, skupaj načrtujte jedilnik,...: otrokom je hrana zanimiva - to je naravno. In sadje in zelenjava sta sploh zanimiva, ker sta tako različnih oblik in barv,... izkoristite to! Skupaj razmišljajte, kako bi kako zelenjavo pripravili, naj otroci predlagajo ideje ali izberejo izmed vaših, če sami še ne vejo, kaj se da iz česa pripravit.Veliko otrokom bodo všeč zelenjavni voki s sladkasto omako, recimo. Ni treba, da začnejo s kislim zeljem;).

5.) Izbirajte zanimive jedi, ki lepo izgledajo ali jih lepo okrasite, servirajte drugače, ne na krožniku, naredite "finger food" za seboj ali za prigrizek,... 
 Nekaj idej, kako dekorirat otroške jedi, se najde tudi tukaj:
- v grmičke preobražena cvetača, po kateri se pasejo ovčke bi znala pritegnit tudi kakega necvetačojedega otroka;)
- zelenjavni obrazek
- bučna juha, serivrana v bučah
- sadje v kupi za zajtrk 
- jabolka lahko nabodete na palčke in jih karamelizirate - super za prihajajoči čas!
- zelenjavni čips ima zaradi veliko maščobe manj močan okus in ga imajo otroci navadno radi. Ker včasih je glavno, da otroci
- v slane mafine lahko vedno date še na kocke narezano zelenjavo in jih večina malih otrok prav rada pospravi;)

6.) Izbirajte jedi, ki imajo hecna imena, ali so omenjene v kakšni priljubljeni pravljici ali pesmici. Če vam nagajajo ideje, v naših tradicionalnih pesmicah, jih je kar precej: "Mamca, poslušajte, kaj vam povem, štrukeljce skuhajte, tiste rad jem", "Krompir bi rad spekel, pa drrrrv ni", itd... pa tudi tuje (in naše) pravljice so tu v pomoč: Jakčev fižol, zlato jabolko,... tudi pri Rdeči kapici nič ne piše, da je bil kos pogače, ki jo je nesla babici nujno sladek - mogoče je bila not zelenjava;)

7.) Pretentajte otroke: najdite zanimive recepte, ki to sadje in zelenjavo ponudijo na neobičajen način, jo zakrinkajte ali pa zakamuflirajte samo njen okus, če je premočan.
- Kar se sadja tiče, je odličen način, da ga otroci obožujejo sadni-čokoladni fondi (glej gornji dve sliki). Ne boste verjeli, malidve sta segali v glavnem po sadju, ne po piškotih, ki so bili tudi zraven! Brez pranja možgan, prosim! Otroci, ki so navajeni na sadje, jim je to enostavno všeč in jim paše zraven:). Lejla dostikrat reče, da ima dovolj torte in da bi rada jabolko. In ga seveda dobi:).
- Sadje lahko zmiksate tudi v šejk in ga zmrznete v lučke. Taki jagodni kupi bi se redkokateri otrok uprl...
- Sadje lahko zelo lepo servirate v sadni kupi, lahko ga zmiksate v omako (tudi čisto svežega) in bo zelo dobro čez sladoled, vaflje, magari na kruhu! Spodaj je jagodna omaka prelita čez kuhane ovsene kosmiče - zdravo, dobro in v živo presenetljivo lepo:)

- Zelenjavo ali sadje lahko skrijete v razne žepke - ala samosice - testo je lahko krušno, listnato, krhko, vlečeno,... Lahko pa jih zložite iz domačih ali kupljenih tortilj - tukaj so recimo brokolijevi žepki, ki so bili pravi hit. Malo otrok ne bo niti poizkusilo lepega žepka. Čeprav je testo ajdovo in nadev iz sadja, recimo.
- RES se potrudite z izgledom - jemo tudi z očmi, sploh pa otroci! Izkoristite naravno lepoto zelenjave, pohvalite lepo zelenjavo, kako lepa je,...
- Sadje in zelenjavo narežite na manjše koščke: trakove, palčke, mogoče vsakič drugače... - tako bojo otroci pojedli več. Tudi če imate otroka, ki rad je zelenjavo in sadje, mu ga kdaj narežite, ker ni fer, da bi se trudili za izbirčneže, za pridne pa ne;) (obstajajo mame, ki to delajo tako, res, poznam eno in sem si obljubila, da sama tega ne bom delala).
- Kombinirajte najprej majhne količine zelenjave z večjo količino nečesa, kar imajo zelo radi - recimo domačega, sveže pečenega kruha - tega imajo res vsi otroci radi! In če date v omamno dišeč kruhek eno tanko rezino paradižnika, vmes med sir in po želji še kaj... morda ne bodo niti opazili, če se dobro potrudite skrit. Ali pa ravno obratno: delajte skupaj, ker tako sendviče pripravlja tudi Pika nogavička ali kdo drug:). Ali pa je enostavno sendvič tako zelo poseben in krasen, ker je ogromen ali bogato obložen,... da lahko date not karkoli, pa bojo jedli;).
- V testo kruh, njoke ali testenine pa tudi v raviole lahko spravite svega i svašta, pa se ne bo preveč čutilo (garantiram - v testu za testnine jem celo jaz rdečo peso! (edina reč, ki je res ne maram - no, pa surovega česna, ampak tega zaradi vonja)) Tule si lahko pogledate bučne njoke, ki imajo še to dobro lastnost, da so krasne oranžne barve, ki se ji otroci težko uprejo:)

 8.) Ponudite izbiro zelenjavnih prilog, ne pa več drugih prilog (torej ne skuhat in riža in testnin in še kakega mesa in ne vem kaj še vse): celo otroci se naveličajo jest sam krompir/riž/testenine..., po moje... Bojo hoteli kaj zraven. Če imajo na izbiro zraven nekaj vrst zelenjave in nič drugega, bodo skoraj gotovo to tudi poizkusili, ker gre sam krompir/riž/testenine pač težko po grlu. Ko ugotovijo, da je z omako boljše, ste itak že zmagali:)

9.) Kjer/kadar se le da, naj otroci sami naberejo zelenjavo, sadje, gozdne plodove,... Korenček, ki ga bodo sami izruvali na vrtu, bo gotovo slajši! Tisti, ki ga je posejala babi tudi. Tista buča, ki so jo sami posadili, pa sploh! Gobe, ki so jih sami nabrali, kostanj, ki so ga izbezali iz ježice,... Pa tudi robidnice direktno iz grmovja poleti - njamsi!
10.) Ponudite izbiro zdravih jedi: torej boš jabolko ali mandarino? Za malico, recimo. Ti ostrgam korenček ali narežem kolerabo? Pa nisem nek frik na zdravo hrano, saj veste, da požremo precej sladkarij;). Samo osnova pa naj bosta sadje in zelenjava in zdrava žita (ne vse predelano po možnosti)...

Bonus: Kaj sva midva počela, da se nama ni bilo treba zezat kasneje? Da je bilo vse spontano in na izi...
- Najprej nosečnost in dojenje: še predno se otroci rodijo, vedno dobivajo raznorazno sadje in zelenjavo (na prafaktorjih, seveda;), ker jo pač jaz jem - baje ima plodovnica in kasneje materino mleko drugačen okus, če je mama tako ali drugačno hrano in zato je fajn otročiča navadit že takoj na različne okuse - torej: mama naj je različno hrano že v nosečnosti in med dojenjem (obe sem dolgo dojila, kar je fajn, ker se potem ne sekiraš, koliko goste hrane otrok poje, saj vse potrebno itak dobi).
- Ko sva začela uvajat gosto hrano, sva vedno začela s sadjem in zelenjavo in v veliiiiiki meri sem/sva jima kuhala pirejčke sama, kupljena hrana je bila samo za na pot, pa še to nama je večinoma pretekel rok, predno smo uspeli porabit, ker smo tudi na poti dostikrat enostavno spasirali banano ali naribali jabolko, korenček... Uvajala sva zelo počasi, šele po dopolnjenih 6ih mesecih, 2 hrani, max 3 na teden, 1 obrok na mesec, počasi in ziher. Nikoli ju nisva silila. Če sta pojedli samo pol žličke, sta pač pojedli samo pol žličke - kakor pač dojenček hoče, saj ima čas, vse potrebno dobi pa tako od dojenja. Glavno, da se mu hrana ne zagravža. Če nečesa nista marali, sva za nekaj časa pustila in kasneje spet poizkusila, pa je bilo navadno potem ok. Tako sta se obe že takrat navadili na okus sadja in zelenjave in sta to čisto sprejeli kot tisto glavno hrano.
- Potem pa samo nismo nehali kuhat zelenjave in smo jo pač vedno dajali zraven, meso pa je pri nas optional (beri: bolj redko na jedilniku, nekje 1x na 14 dni, če štejemo tudi ribe in morske sadeže za meso). V vsakem kosilu je tudi zelenjava in je v bistvu glavna. Ker so jedi dostikrat zmešane - torej da je omaka zelenjavna s sirom ali pa je zelenjavna rižota ali zelenjavni vok, v katerega vrževa testenine ali riž... se zelenjave tudi ne da ločit od ostalega dela in si malidve niti ne bi mogli zmislit, da zelenjave pa ne bosta - saj drugega niti ni - zelenjavna rižota je za kosilo in to je to. Se pa ni nobena še nikoli pritožila zato:) Nasprotno, navadno celo rečeta, da naj to pa še kdaj naredimo (sploh Ronja ves čas hvali hrano, povsod, je taka dobra dušica:).

* Imava pa srečo, da:
- se midva 100% strinjava glede hrane in vzgoje, vsaj kar se tega tiče (pa tudi drugje v glavnem kar)
- se celo babicam in dedkom zdaj fajn zdi, da jesta tudi zelenjavo in jo tudi oni skuhajo zraven - tako da zdaj, ko vse jesta, ni problem - če pa bi jima začeli ponujat: boš sirovo štručko ali zelenjavno juho od začetka, pa dvomim, da bi vedno izbrali najprej juho... tako da je nam v tem primeru lažje, ker smo pač sami vse furali
- v našem vrtcu SAMI kuhajo in ne samo pogrevajo kot ponekod (dejansko sem jih zadnjič videla vlečt vlečeno testo!!! Svaka čast, še meni se ga dostikrat ne da, pa imam samo 4 ljudi za nahranit...) - vem, da je hrana kuhana tam in iz "prave" zelenjave - ker jo nosijo v kuhinjo in ker zelenjava v kosilih ni narezana na enake koščke - mama detektivka, hehe;) Tako da punci jesta zelenjavo tudi v vrtcu in je to vse povsod enako in smo vsi veseli, kako vse jesta, ju pohvalimo in smo ponosni nanju in se jima že to dobro zdi:)... Zakaj bi potem ratali zbirčni?;)

To je to. Simpl ko pasulj:D.