četrtek, 03. marec 2011

karamelna jabolka

Končno sem se spravila naredit karamelizirana jabolka: vedno mi je nekaj manjkalo: ali lepa jabolka, ali čas ali volja;) Ampak malidve še nimata vsega splaniranega za 10 let naprej kot odrasli in jima je vseeno, če delamo karamelna jabolka sredi februarja: njams!
No, zadnjič pa smo jih naredile - sicer nameravamo imet to tradicijo na Božič, ker se je 25.12. rodil Issac Newton (po enem koledarju) in njemu na čast bomo meli mi karamelizirana jabolka;) Ampak moram že zdaj vadit, ne?

 Ja, saj sem rekla, da moramo še vadit! Itak še ni ok - ampak za prvi poizkus je ok. Kaj naredimo? Karameliziramo sladkor (lahko dodamo malo vinskega kamna), po želji dodamo rdečo živilsko barvo in v karamelo potopimo oprana, osušena, na paličico nataknjena jabolka. 
To je to. Pokličeš otroke in daš vsakemu eno jabolko, da uživajo:)
Ja, res je, Ronja drži v roki "šraufenciger" - je prej pomagala očiju;) Naj vas to ne moti, jabolka se ni treba lotit z izvijameč, zobki so čisto dovolj;).
 PS: odkar pišem blog, me je vedno bolj strah, da mi bo kdo CSD na vrata poklical (ali pa še hujše: bo to pokazal moji mami;), ker pojejo moji otroci toliko cukra;) Ampak v svoj zagovor naj povem, da ne pojesta pa veliko kupljenih sladkarij.

3 komentarji:

hanele pravi ...

upam, da boš objavila svoje pustne šeme. glede na tvoje objave predvidevam, da boste kaj zabavnega in ustvarjalnega pripravili.

katja pravi ...

Hej to sem te dejansko hotla vprašat, v čem misliš da je fora: ok vsi vemo da so kupljene sladkrije bolj skodljive.. ampak vseen v čem je fora po tvojem: da mate take posladke ne tako pogosto, al da vse sami nardite al uporabljaš posebna sladila...no mal se zagovarjaj ;-)
Katja t

veri pravi ...

Hehe, glih pri karamelnih jabolkih se težko zagovarjam, ker je to res sam cuker (no, razen jabolka:D), ampak na splošno pa velja - poglej na deklaracijo (sestavine) kupljenih sladkarij:) kupljene sladkarije imajo neprimerno več sladkorja in maščob (večinoma kakih poceni ne glih zdravih margarin) kot pa domače. Razmerje je drugo in tudi same sestavine.

V domačih lahko uporabiš boljše sestavine : recimo maslo, ali vsaj kako boljšo margarino ali olje, ne nujno res najbolj zanič margarin, po katerih bolj občutljive peče želodec, smetane ni treba zgoščevati z emulgatorji in stabilizatorji, ker itak takoj poješ, lahko kdaj zamenjaš beli sladkor za rjavega, ki je neprečiščen in zato vsaj malo bolj zdrav, lahko kdaj daš med namesto sladkorja, če si frik kot mi, pa se najde v omarici tudi kak javorjev in agavin sirup. Če ima kdo probleme s težo, lahko vzame posneto skuto namesto polnomastne itd...

Po mojem mnenju je ključ v raznolikosti : težko imaš nečesa ful preveč ali ful premalo, če ješ zelo različne stvari. Monotonija pa naredi presežke in primanjkljaje. in tu je keč: v kupljenih stvarh je vedno beli sladkor, margarina (ok, razen v kakih gumi medvedkih, na splošno pa povsod - hidrogenirane rastlinske maščobe;), bela moka, če je zadeva pečena, emulgatorji itd... Veliko manjša je pestrost, ker niso vse sestavine dolgo obstojne in ker bi to podražilo proizvodnjo.

Poleg tega lahko daš v domače sladkarije več sadja (mi vedno povečamo ta delež, ker nam je vsem všeč sadje in sočnost v sladicah:), pa recimo skutne sladice znajo bit čisto zdrave - ker sama skuta je zdrava, če daš zraven malo smetane in žlico sladkorja, zato tudi še ni nezdravo, sploh glede na to, da ima naša smetana 35% mlečne maščobe, v trgovinskih sladkarijah pa so ti procenti precej višji in tudi žlica cukra je v enem jajčku ali pol deci gazirane pijače ne pa na celem pladnju peciva... Če pijete nesladkan čaj, dobite to žlico cukra že tu not:).

Potem pa so tu seveda še konzervansi, gostila, ojačevalci okusa in barvila . Doma veš, kaj daš not, tam pa dajo not marsikaj, česar doma ne bi;). Doma to tudi ni treba, ker pač takoj poješ:) In ker ni take panike, če nekaj ni čisto tipitopi gostote ali barve;) Zato so v principu domače sladkarije bolj zdrave.

Pa še mnenje naših zobozdravnic : vse pravijo, da so domače sladkarije ok, ker dejansko se ne lepijo na zobe nič bolj kot recimo testenine (ki se mimogrede ful)- ok, kaka baklava je verjetno izjema, ampak v splošnem pa baje velja. Bonboni in lizike so pa baje smrt za zobe - sploh trdi bonboni in lizike in pa tisti kisli, tisto baje topi sklenino, da je joj.

Potem je pe še en vidik: domače sladkarije imaš, kadar se ti jih da naredit, kar ni vsak dan. Kupit jih pa ni težko, sploh kadar si itak že v trgovini;). In ker zdržijo, jih imaš komot ves čas doma. In potem je otrok lačen in se dere in mu potrudiš eno čokoladko, da bo tiho in v miru počakal, da skuhaš... in potem se čudiš, zakaj ne je zelenjave:D. To je po moje v bistvu največja past kupljenih sladkarij. Da so tako priročne, kadar smo lačni, tudi mi, ne samo otroci;). Ker ti ti takrat, ko komaj čakajo kosilo, z veseljem pohrustajo korenček - če jim ga daš, seveda:). če pa daš zraven keks, bojo pa verjetno najprej keks vzeli, vsaj če niso korenježeri... Je pa treba korenček prej umit in ostrgat in otroci se medtem derejo in to se ti včasih ne da. Če je to kdajpakdaj, ne bo nobene panike, če je pa sistem tak, da dobijo otroci najprej sladkarijo/kakav/..., da se pomirijo, se pa tega navadijo in to začnejo zahtevat in seveda ne bojo več zadovoljni s sadjem in zelenjavo pred kosilom.

Če pa se navadijo, da dobijo zelenjavo medtem, ko jo režeš, pa se jim strašno fajn zdi in ti skoz težijo medtem ko kuhaš in se jeziš, ker se bojiš, da jim boš prste porezal, ko ti kradejo iz deske:D - vse ma svoje + in -, potem se pa vsak sam odloči, kaj mu pretehta:).