Figurice iz kostanja

Tole se pa skoraj spodobi za jesen! Prvič smo to počele, kot lahko vidite še v tisti topli jeseni, ki je bolj spominjala na poletje (take jeseni so meni všeč;)... Zunaj, na balkonu, v kratkih rokavih... aaaahhhh, sladki spomini...

Sicer mene figurice iz kostanja vedno spominjajo na OŠ, ko smo morali prinest s seboj raznorazne jesenske plodove, pa nas je pol vedno pozabilo in smo bili najbolj srečni, ker nam je pred šolo raslo nekaj divjih kostanjev in smo lahko to šibali nabrat pol minute pred začetkom pouka, ko nas je pridna in organizirana/disciplinirana sošolka spomnila, da je bilo to za nalogo:)

Danes sicer vem, da je bil smisel tega ravno obratno - da nas navadijo na red in da se (sami, dan prej) spomnimo na domačo nalogo... Ampak očitno smo nekateri brezupni primerki;) Vseeno pa smo šolo v glavnem vsi dobro zvozili, tudi kasneje, tako tisti disciplinirani kot taki loleki kot jaz, tako da... nekateri smo pač kampanjici po duši in nimaš kaj;) Na kostanj mislimo med matematiko in kadar ga ni treba prinest za nalogo;)

Ampak šola je še daleč... Zaenkrat nič nalog, nič obveznosti, samo igra in zabava:) Zato pa je otroštvo:)! Zato smo nabrale kostanj (divji in pravi) in nekaj želodov in se lotile ustvarjanja.

Poleg jesenskih plodov rabite še zobotrebce in šilo ali žebelj ali nekaj špičastega, s čimer boste v kostanj naredili luknje (otroci jih namreč ne morejo naredit z zobotrebci - tega še mi ne moremo, vsaj jaz ne...)

Vsak otrok se odloči, katero žival ali stvar ali človeka bi rad naredil in potem skupaj domislita dizajn - torej, kje morajo bit luknjice, ki jih starši naredimo s tistim trdim šilastim predmetom. Zobotrebce lahko po potrebi krajšajo otroci sami in jih zatikajo v luknjice.

To je gotovo fajn za fino motoriko in koncentracijo - vsaj sodeč po izrazu na Lejlinem obrazu:)

In seveda se otroci učijo en od drugega... Mogoče se bojo kdaj tudi kaj od vas, ampak ne met previsokih pričakovanj;)

Ronja dela ježka, ker so pač ježki zakon! Lejla pa je naredila tole mucko (spodaj):

Pri nas imamo raznorazne ješkasto-muckasto-škrataste dejavnosti za eno mini ohranjevanje stika z vrtcem, kadar sta punci bolani (in jeseni in pozimi sta - skoraj ves čas...) Tako se lahko vmes pogovarjamo o njunih skupinah, kako ju pogrešajo itd... Ne vem, če kaj pomaga, res pa ni problema z vrtcem, tudi če sta nekaj časa doma in mogoče se čisto brezveze obremenjujem, ampak pri nas navadno velja: "bolje prečiti nego lječiti", se mi zdi, da je tako manj dela:). Škodi pa gotovo ne:)

Katere figurice ste pa vi letos naredili?